MEÅ ANICA ZVOKOV

ANG: tone mixture, sound mixture (gl. KR); NEM: Tongemisch, Klanggemisch (gl. KR); FR: mélange des sons sinusoïdaux, mixage; IT: mistura.

D: »Po akustičnih navodilih NemÅ¡kega urada za norme (DIN 1320) (naziv za) ‘♩zvok♩1, ki je sestavljen iz ♩zvokov2♩ s ♩temeljnimi toni♩ katerekoli frekvence’. Gre za najmanj dva ♩tona♩, ki zvenita sočasno in ki, v določenih frekvenčnih odnosih, prav tako tvorita diferencijske in sumacijske ♩tone♩ … Pojma ne uporabljamo v praksi ♩elektronske glasbe♩ (‹EH›, 162).

KM: Glede na to, da se ga ne uporablja v terminologiji ♩elektronske glasbe♩ (za razliko od ♩meÅ¡anice tonov♩), pojem ni pomemben za terminologijo ‘glasbe 20. stoletja♩. Tukaj je naveden zgolj zato, da bi opozorili na očtno pomembno razliko med ♩meÅ¡anico tonov♩ in meÅ¡anico zvokov.

KR: V ekvivalentih pojma v tujih jezikih obstaja popoln kaos. V ‹BR›, 46–47 in ‹P›, 333 (kjer se omenjata povsem komična pojma »tonska zmes« in »zvočna zmes«) ni nobene razlike med ♩meÅ¡anico tonov♩ in ♩meÅ¡anico zvokov♩, kar je povrÅ¡no. Tako v ‹BR›, 46–47, kot tudi v ‹P›, 333, je z NEM pojmom »Tongemisch« izenačen pojem »Klanggemisch«. V ‹BR›, 46, je z ANG pojmom »tone mixture« izenačena »sound mixture«. V ‹P› se sicer pravilen ANG pojem (»sound mixture«) sploh ne pojavlja. Ta pojem drugače najdemo v ‹L›, 302, in ‹LEU›, 280, ter jasno opozarja na razliko med meÅ¡anico zvokov in ♩meÅ¡anico tonov♩. FR- in IT-pojma iz ‹BR›, 46–47, ‹L›, 591, in ‹P›, 333, imata sploÅ¡ni pomen in zagotovo ne ustrezata meÅ¡anici tonov kot tehničnem pojmu in/ali strokovnem izrazu. Pojma sta zopet sopomenki ♩meÅ¡anici tonov♩. Ta zmeda na posebej jasen način opozarja na dejstvo, da meÅ¡anica zvokov ni sopomenka ♩meÅ¡anice tonov♩.

GL: ♊šum♩, ♩ton♩, ♩zvok♩.

PRIM: ♩meÅ¡anica tonov♩.

‹M›, 17

1 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM ♩zvoka♩.

2 V izvirniku piÅ¡e »semitono«. Prim KR ♩celostopinjske lestvice♩.

MEÅ ANICA TONOV

ANG: tone mixture, sound mixture (gl. KR); NEM: Tongemisch, Klanggemisch (gl. KR); FR: mélange des sons sinusoïdaux, mixage; IT: mistura.

ET: ♩Ton♩.

D: »Po uradni … definiciji NemÅ¡kega urada za norme (DIN 1320) (naziv za) ‘♩zvok♩1, ki je sestavljen iz ♩tonov♩ katerekoli frekvence’. Za razliko od harmonsko proporcionalnega ♩tona♩ (♩zvoka♩1) pri meÅ¡anici tonov, ki je sestavljena iz ♩sinusnih tonov♩, ♩parcialni toni♩ ne sodijo med naravne ♩zvoke♩2. MeÅ¡anice tonov niso identične z ♩akordom♩. V instrumentalni glasbi obstajajo meÅ¡anice tonov le v značilnostih udarca (gl. ♩vnihavanje♩) in odzvena (pri zvonovih, ceveh, ploščah, palicah – gl. ♩iznihavanje♩). Elektronsko pa se lahko meÅ¡anice tonov proizvede v vsakem dinamični in stacionarni zvočni obliki. Zvokovni značaj3 meÅ¡anice tonov določa Å¡tevilo in razmik neharmonskih ♩parcialov♩.« (‹EH›, 357)

KR: Med tujimi ekvivalenti pojma najdemo kaos. V ‹BR›, 46–47 in ‹P›, 333 (kjer se »tonska zmes« izenačuje z »zvočno zmesjo«) ni nobene razlike med meÅ¡anico tonov in ♩meÅ¡anico zvokov♩, kar je povrÅ¡no. Tako v ‹BR›, 46–47, kot tudi v ‹P›, 333, je z NEM-pojmom »Tongemisch« izenačen pojem »Klanggemisch«. V ‹BR›, 46, je z ANG-pojmom »tone mixture« izenačena »sound mixture«. Z ANG-pojmom »tone mixture« se drugače srečamo v ‹L›, 591, ‹LEU›, 371, in ‹P›, 333, kjer je jasno predstavljena razlika med meÅ¡anico tonov in ♩meÅ¡anico zvokov♩. FR- in IT- pojma (iz ‹BR›, 46–47, ‹L›, 591, in ‹P›, 333) imata sploÅ¡ni pomen in zagotovo ne ustrezata meÅ¡anici tonov kot tehničnem pojmu in/ali strokovnem izrazu iz termonologije ♩elektronske glasbe♩. To lahko sklepamo iz specifikacije pomena IT-pojma »mistura« v ‹L›, 591: »rezultat nekega meÅ¡anja (= risultato di un missaggio«). Ta kaos posebej jasno opozarja na to, da meÅ¡anica tonov ni sopomenka ♩meÅ¡anice zvokov♩.

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩skladba iz sinusnih tonov♩, ♊šum♩, ♩ton♩, ♩zvok♩.

PRIM: ♩meÅ¡anica zvokov♩.

‹G›, 30, 66; ‹HI›, 480; ‹M›, 555; ‹POU›, 196–199

1 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM ♩zvoka♩.

2 V izvirniku piše »Klangcharakter«.

3 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM ♩zvoka♩.

MERSEYBEAT

ANG: merseybeat, Mersey beat, Mersey-beat; NEM: Mersey Beat, Mersey-Beat.

ET: Mersey je reka med Liverpoolom in Birkenheadom, ki teče v Irsko morje; ♩beat♩.

D: »(Naziv za) slog v ♩popularni glasbi♩, ki izhaja iz pribliÅŸno 1959. leta iz Liverpoola … V njem so se kombinirale prvine folklorne glasbe in ameriÅ¡kega ♩rock and rolla♩. Slog so definirale skupine, kot so Gerry, Pacemakes in The Searchers, najpomembnejÅ¡i predstavniki pa so bili The Beatles.« (‹RAN›, 488)

GL: ♩beat♩ (D 2), ♩rock and roll♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹HK›, 240–241; ‹KN›, 131

1 V izvirniku piÅ¡e »folk music«. Gl. KR ♩folka, folk-glasbe, folk-sloga♩.

MERA

ANG: measure, bar; NEM: Takt, Metrum; FR: mesure; IT: misura.

KM: O moÅŸnosti (in potrebi!) razlikovanja mese in ♩metra♩ gl. KR ♩metra♩.

KR: V ‹L›, 566, so kot sopomenke mere napačno navedeni ANG, FR in MEN pojmi »time« in »tempo«.

PRIM: ♩meter♩.

‹MELZ›, II, 594.

MELOTRON = ♩BIROTON♩ = ♩NOVATRON♩

ANG: mellotron; NEM: Mellotron.

ET: Od ANG melody electronics (‹RUF›, 312).

D: »(Naziv za) elektromehansko glasbilo s tipkami, ki so ga razvili okrog leta 1962 v Birminghamu. Najpogosteje se uporablja v ♩rock glasbi♩. ♩Zvok♩ se proizvaja prek sistema ♩neskončnih trakov♩ … Vsaki tipki pripadata njen lastni ♩neskončni trak♩ in posebna glava za reprodukcijo. S pritiskom na tipko trak … nasede na glavo za reprodukcijo ter se reproducira kot pri magnetofonu. Ko se tipko spusti, se trak … vrne v začetni poloÅŸaj. Trakovi se nahajajo v Å¡katli, ki se lahko zamenja, na njih pa proizvajalec predhodno posname različne izvirne ♩zvoke♩ (npr. akustična glasbila, orkestrske parte, kot npr. godala, pihala, glas, zbor …). Prvi modeli melotrona so imeli dve … klaviaturi po 35 tipk. Za razliko od melotrona ima ♩novatron♩ prav tako 35 tipk, vendar ima krajÅ¡e ♩neskončne trakove♩ (dolge pribliÅŸno 7 sekund). ♩Birotron♩ namesto ♩neskončnih trakov♩ uporablja kasete. Funkcijo melotrona – shranjevanje ♩zvokov♩ in njihovo poljubno uporabljanje – imajo danes digitalni ♩samplerji♊« (‹RUF›, 312).

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

PRIM: ♩biroton♩ = ♩novatron♩.

‹DOB›, 101; ‹EN›, 138–139; ‹GRI›, II, 640; ‹HK›, 237–238; ‹KN›, 130–131

MELOKORD

NEM: Melochord; FR: melochord; IT: melochord.

ET: GrÅ¡. melōjdía = petje, pesem, od mélos = isto, in ōjdᾗ = petje, pesem, od ájdein = peti (‹KLU›, 472); khordᾗ = struna (‹DE›, 169).

D: »(Naziv za) enoglasni ♩elektronaki glasbeni instrument♩ s klaviaturo, ki ga je razvil Harald Bode … Bode se izdelal nekaj različic glasbila, nekatere z enojnim, nekatere z več manuali … Melokord je imel klaviaturi z obsegom petih oktav, občutljivo na dotik … Melokord je najbolj znan po svojem kratkem prispevku k zgodnji zgodovini ♩elektronske glasbe♩ v Nemčiji … 1953. Bode je konstruiral poseben model melodkorda za ♩Studio za elektronsko glasbo♩ pri NWDR-ju (=’SeverozahodnonemÅ¡ki Radio’, pozneje WDR = ‘ZahodnonemÅ¡ki Radio’ – op. N. G.) v Kölnu kot dopolnilo ♩elektronskem monokordu♩ … Po svojih značilnostih je ta melokord bil predhodnik ♩modulskega sintetizatorja♩.« (‹GRI›, II, 640)

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩elektronski glasbeni instrumenti♩, ♩elektronski monokord♩, ♩modulski sintetizator♩.

‹BASS›, III, 85; BODE 1954; ‹LARE›, 998; ‹RUF›, 312

MELODIJA ZVOKOV(N)IH BARV = (♩KLANGFARBENMELODIE♩)

ANG: klangfarbenmelodie, sound-color-melody, timbre melody, tone-color melody, melody of instrumental color (gl. KR); NEM: Klangfarbenmelodie; FR: klangfarbenmelodie, mélodie de timbres, mélodie de couleurs; IT: klangfarbenmelodie, melodia timbrica, melodia di timbri.

ET: GrÅ¡. melōjdía = petje, pesem, od mélos = petje, pesem in ōjdᾗ = petje, pesem, od ájdein = peti (‹KLU›, 472).

D: »Melodija zvokovnih barv je naziv, ki ga uporabi Schönberg na koncu svojega Nauka o harmoniji za sosledje ♩zvokovnih barv♩ ‘katerih medsebojni odnos deluje po logiki, ki ustreza logiki zadovoljstva, ki nam ga daje melodija ♩viÅ¡ine zvoka♩. To se zdi kot sanjarjenje o prihodnjosti, kar verjetno tudi je. Vendar gre za sanjarjenje, ki se bo verjetno uresničilo.’ (SCHÖNBERG 19667: 503). Idejo melodije zvokovnih barv je Schönberg skuÅ¡al realizirati v tretji od svojih Petih skladb za orkester op. 16 (1909), ki je izvirno imel naslov Barve. Spodbude za melodijo zvokovnih barv prihajajo iz poznoromantične in impresionistične obravnave orkestra, npr. od izmenjevanja glasbil na isti ♩viÅ¡ini tona♩ (Debussy). Za razliko od Schönbergove ideje o samostojnosti ♩zvokov(n)e barve♩ je ta ideja pri Webernu pojasnjevala ♩strukturo♩ ♩viÅ¡ine tona♩ v skladbi, ki se tako prikazuje tudi kot ♩struktura♩ ♩barve♩. Naslednji korak je obravnavanje ♩zvokov(n)e barve♩ kot ♩parametra♩ v ♩serialni glasbi♩.« (‹HU›, 459)

KR: Citat iz SCHÖNBERG 1966: 503, s katerim se v D melodijo zvokovnih barv povezuje s Schönbergom, nam ponuja pravzaprav malo preverljivih podatkov o tem Schönbergovem „sanjarjenju o prihodnjostI», ne glede na terminoloÅ¡ke kontradikcije (gl. KR ♩viÅ¡ine zvoka♩). Zanimivo je, zakaj Schönberg kot primer ne navaja tretje skladbe iz cikla Pet skladb za orkester op. 16, ki je za dve leti predhodil njegovemu »sanjarjenju o prihodnosti«. Očitno niti njemu ni bila dovolj prepričljiva, ker se v »impresionistični« tretji skladbi komajda prepozna melodijo zvokovnih barv (‹EH›; 161).

Zaradi takih nejasnosti je vsak začel melodijo zvokovnih barv, kot privlačno idejo z zgodovinskim ozadjem obravnave orkestra na koncu 19. in začetku 20. stoletja, tolmačiti in uporabljati na svoj način. Tako jo je tudi Webern razumel drugače od Schönberga. »Zanj je funkcija ♩zvokov(n)e barve♩ značilnost ♩viÅ¡ine tona♩, ki se v melodični celoti, pri stalnem menjavanju glasbil, zdijo različno obarvane, ne opuščajo pa prepoznavnosti ♩viÅ¡ine tona♩ kot posebne celote.« (‹EH›, 161) Če se opremo na tretjo skladbo iz Schönbergovega op. 16, kot na verodostojen primer, bomo opazili, da Schönberg temeljne ♩barve♩ ni dobival iz posameznih ♩viÅ¡in tona♩ v horizontalnem (kvazi melodičnem) smislu, temveč iz (»impresionističnih«) ♩akordov♩, npr. v op. 16/3 (redukcija partiture; ‹MELZ›, II, 560–561):

Webernov pristop je bil povsem drugačen: on je ♩viÅ¡ine tona♩ dodatno barval s spremembami v instrumentaciji, je pa pri tem skuÅ¡al ohraniti njihov horizontalni, melodični značaj. Ravno zato je morda celo z didaktičnim namenom moÅŸno ponuditi primer, ki ga imamo za identičnega »kolorističnemu ♩pointilizmu♊«:

(‹CP1›, 3).

Iz tega primera lahko sklepamo, da je tako razumljena melodija zvokovnih barv pripeljala v ♩serializmu♩ do obravnavanja ♩zvokov(n)e barve♩ kot ♩parametra♩, ter da se zato (Å¡e posebej v ANG-govornem območju) melodijo zvokovnih barv povezuje s ♩pointilizmom♩ (gl. D ♩pointilizma♩). Verjetno se zato v ‹L›, 302, in v ‹P›, 180, kot napačna ANG-ustreznica NEM-pojma navaja »melodija instrumentalne ♩barve♩ = (melody of instrumental color«).

Schönbergovo »sanjarjenje o prihodnosti« je bilo naprednejÅ¡e (‹EH›, 161), če sprejmemo primer iz njegovega op. 16/3 kot dokaz, da je melodijo zvokovnih barv razumel tudi skozi vertikalno ♩strukturo♩ oz. skozi intervalno ♩strukturo♩ ♩akorda♩ (ali ♩agregata♩ – D 1), navezujoč se na Tristanov ♩akord♩, katerega značilnost mnogo bolj temelji na njegovi nenavadni vertikalni ♩strukturi♩ in instrumentaciji, ki jo podpira, kot pa na klasifikaciji ♩akorda♩ v okvirih klasične ♩harmonije♩. Na ta način je Schönberg pravzaprav napovedal ♩skladanje zvoka♩ in ♩skladbe iz zvoka♩, sploh v ♩elektron­ski glasbi♩ (‹EH›, 161).

V ‹MELZ›, II, 560–561, so navedene »zvočne« namesto »zvokov(n)e barve«, čeprav se na str. 355 v podnapisu pod sliko omenja »zvokovna barva« (gl. KR ♩zvokov(n)e barve♩). V ‹P›, 180, se uporablja samo »zvočna barva«, se pa definira kot »razporeditev sukcesivnih tonov melodije na različna glasbila« (gl. KM predhodnega primera).

Pojem se v ANG, FR in IT uporablja tudi v izvirni (NEM-) obliki, kar v slovenščini ni potrebno samo, če se ne ÅŸeli opozoriti ne njegov specifičen (pa tudi nejasen!) pomen v skladateljski teoriji A. Schönberga. (Podobno je tudi pri »elektronische Musik«; gl. KR ♩elektronske glasbe♩.)

GL: ♩pointilizem♩ = ♩punktualizem♩, ♩skladanje zvoka♩ = (♩Klangkomposition♩), ♩skladba iz zvoka♩ = (♩Klangkomposition♩), ♩viÅ¡ina zvoka♩, ♩zvokov(n)a barva♩.

PRIM: (♩Klangfarbenmelodie♩).

‹BKR›, II, 297–298; ‹BOSS›, 76–77 = »♊Klangfarbenmelodie♩ (= mélodie de timbres)«; ‹CP2›, 342 = »klangfarbenmelodien«; ‹DIB›, 333–334; ‹FR›, 47–48 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; ‹GR›, 104 = »♊Klangfarbenmelodie♩ (Timbre melodie)«; ‹GR6›, X, 96 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; ‹HI›, 237; ‹HO›, 537 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; ‹JON›, 150–161 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; ‹LARE›, 850 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; ‹RAN›, 430–431 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; ‹RIC›, II, 534 = »♊Klangfarbenmelodie♊« (gl. tudi ♩dodekafonijo♩); ‹ROS›, 130–131 = »♊Klangfarbenmelodie♊«; SCHMUSCH 1993; ‹V›, 397 = »♊Klangfarbenmelodie♊«.

MEDITATIVNI ROCK

ANG: meditative rock; NEM: meditativer Rock.

ET: Lat. meditari = razmiÅ¡ljati, osredotočiti se (‹KLU›, 469), ♩rock, rock.glasba♩.

D: »(Naziv za) vrsto ♩rock glasbe♩, ki se je pojavila v Å¡estdesetih letih, ko se je indijska ÅŸivljenjska modrost začela Å¡iriti po Evropi in ZDA. Sitar se je povsod začel uporabljati kot priljubljeno glasbilo, na ♩rock♩-glasbenike pa je vplival neki skrivnostni … Yogi Maharishi. Razen resonančnih strun na tampuri, ki so delovale hipnotično, je meditativni rock obsegal dolge ♩kolektivne improvizacije♩ z akustičnimi, električno ojačanimi in ♩elektronskimi glasbenimi instrumenti♩; strukture celote in formalno povezovanje pri tem niso bile pomembne. Zatemnjeni prostori, indijske diÅ¡eče palčke in kajenje haÅ¡iÅ¡a so bili spremljevalni pojavi take meditacije … Meditativni rock so izvajale skupine, kot so Hawkind, Quintessence, Aum in … Xhol Caravan. Diskografska industrija se je spravila na pojem in v najkrajÅ¡em času ponudila dokaz, da je izraz napihnjen in brez vsebine. Plošče Tonyja Scotta (Music for Zen Meditation and Other Joys, 1965, 1968) so pravi vzrok za razpravo o smislu ali nesmislu meditativnega rocka.« (‹KN›, 130)

KM: V D avtor pogosto meÅ¡a meditativni rock z ♩meditativno glasbo♩, pri čemer seveda vedno misli na meditativni rock. Ker meditativni rock ni edina ♩meditativna glasba♩, je bila v prevodu D ♩meditativna glasba♩ zamenjana z meditativnim rockom.

KR: ♩Kolektivno improvizacijo♩ v D je bolje zamenjati s ♩skupinsko improvizacijo♩, ker ima ♩kolektivna imrpovizacija♩ v tem Pojmovniku poseben pomen, po katerem se razlikuje od ♩skupinske improvizacije♩. Ne ena ne druga pa ne sodita v ♩prosto improvizacijo.♩

♩New age (music)♩ se ne sme zameÅ¡ati z meditativnim rockom (gl. KR ♩new agea♩).

GL: ♩meditativna glasba♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹HK›, 236–237

MEDITATIVNA GLASBA

ANG: meditative music.

ET: :Lat. meditari = razmišljati, osredotočiti se (‹KLU›, 496).

D: PovrÅ¡ni naziv za a) vsako vrsto glasbe, ki spodbuja meditativno razpoloÅŸenje; b) za ♩minimalno glasbo♩, posebej zaradi (domnevnega) vpliva indijske glasbe nanjo (gl. D ♩minimalne glasbe♩); c) za glasbo katere zapis predstavlja skupek verbalnih navodil za meditacijsko aktivnost, ki pa praviloma ne zahteva nobene realizacije v ♩zvoku♩.

KM: Primer za c) v D so na Sonic Meditations Pauline Oliveros (gl. OLIVEROS: 1971), kateriz zapis je sestavljen iz verbalnih navodil, ki spodbujajo k meditaciji in ne pričakujejo nobene očitne realizacije v ♩zvoku♩. Zato taka meditativna glasba lahko sodi tudi v ♩zasebno glasbo♩. Ker pa je njen zapis tudi vrsta ♩verbalne partiture♩, je taka meditativna glasba podobna ♩intuitivni glasbi♩, ki pa v pomenu, ki ji ga pripisuje njen tvorec K. Stockhausen, zahteva realizacijo v ♩zvoku♩ (gl. KR ♩intuitivne glasbe♩).

KR: Pojem ima povrÅ¡en pomen, kar je poudarjeno v t. a) D (gl. tudi D in KM ♩meditativnega rocka♩), ter bi bilo bolje, če ga sploh ne bi uporabljali, v izogib konotacijam iz KM. V vsakem primeru se uporaba pojma najmanj priporoča kot naziv za podzvrst ♩minimalne glasbe♩ ali pa – Å¡e manj – kot njena sopomenka.

♩New age (music)♩ naj se ne uvršča v meditativno glasbo (gl. KR ♩new agea♩).

GL: ♩improvizacija♩, ♩intuitivna glasba♩, ♩metaglasba♩ (D 3), ♩minimalna glasba♩, ♩meditativni rock♩, ♩zasebna glasba♩, ♩prozna glasba♩, ♩verbalna partitura♩.

MARTENOTOVI VALOVI = (ONDES MARTENOT) = (ONDES MUSICALES)

ANG: ondes Martenot, ondes musicales, ondes martenot (‹FR›, 60; ‹GR›, 132), Martenot waves (‹P›, 175); NEM: Ondes Martenot, Ondes musicales; FR: ondes Martenot, ondes musicales; IT: onde Martenot, ondes musicales.

ET: Po konstruktorju M. Martenotu.

D: »(Naziv za) enoglasni ♩elektronski glasbeni instrument♩ s tipkami, ki ga je leta 1924 konstruiral M. Martenot v Parizu … ♩Zvok♩ nastaja iz dveh različnih frekvenc, ene fiksirane in druge variabilne, podobno kot pri ♩tereminu♩ in ♩tereminovoxu♩. Martenotove valove so v začetku upravljali z ÅŸično zanko, pripeto na kazalec desne roke. Premikanje te ÅŸice čez ‘nemo’ tipkovnico je spreminjalo vrednost kapacitete kondenzatorja. Od Å¡tiridesetih let naprej so Martenotove valove začeli opremljati s standardnimi klaviaturami, namesto ÅŸice pa se je uporabljal trak, kot pri ♩emiritonu♩, ♩hellertionu♩ in ♩travtoniju♩. Z levo roko se lahko menjajo registri, ki jih je od pet do dvanajst. Martenotovi valovi so med nabolj priljubljenimi ♩elektronskimi glasbenimi intrumenti♩ v 20. stoletju. Za njih so skladali D. Milhaud, M. Ravel, A. Honegger, J. Martinon, O. Messiaen (‹RUF›, 345), na HrvaÅ¡kem pa S. Horvat, R. Radica in K. Å ipuÅ¡.

KR: Glede na to, da sta ♩teremin♩ in ♩tereminovox♩ isto glasbilo, v D ne bi bilo treba navajati obeh pojmov.

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

‹APE›, 198–199; ‹BASS›, III, 394; ‹BKR›, III, 230; ‹CAN›, 378; ‹DOB›, 113–114; ‹EH›, 238; ‹GRI›, II, 816–818; ‹GR6›, XIII, 540–541; ‹HI›, 329; ‹HO›, 684–685; ‹IM›, 271; ‹LARE›, 1123; ‹MELZ›, II, 537, 724; ‹MI›, III, 156; ‹RAN›, 561; ‹RIC›, III, 306

error: Content is protected !!