ET: Od pridevniÅ¡ke oblike samostalnika âŠmikrotonalitetaâŠ; predpona -ost oznaÄuje lastnost, stanje ipd. (â¹BABâº, 290â292).
D: Nepravilen naziv za kakovost, lastnost, odliko âŠmikrotonaliteteâŠ.
KM: KR âŠtonalitete⊠opozarja na vsebinsko dvomljivo slovensko obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno priÅ¡lo z nepremiÅ¡ljenim prevajanjem iz tujih jezikov.
KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v âŠmikrotonalitetnosti⊠pogosta in priporoÄljiva, je pa treba iz uporabe izkljuÄiti mikrotonalnost in vse njene izpeljanke zaradi dvomljive pridevniÅ¡ke osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«). Poleg tega KR âŠmikrotonalitete⊠opozarja tudi na nesmiselnost tega pojma glede na izvirni pomen âŠtonaliteteâŠ.
ET: âŠMikrotonalitetaâŠ; pripona -ost oznaÄuje lastnost, stanje ipd. (â¹BABâº, 290â292).
D: Naziv za kvaliteto, lastnost âŠmikrotonaliteteâŠ.
KM: V KM âŠtonalitetnosti⊠je opozorilo glede tvorbe besed s pripono -ost.
KR: Kakor piÅ¡e v KR âŠmikrotonaliteteâŠ, je ta pojem, glede na izvirni pomen âŠtonaliteteâŠ, nesmiseln pojem. V pomanjkanju boljÅ¡ega pa se vseeno priporoÄa njegova uporaba, vendar v specifiÄnem pojmu glede na âŠmikrotonalitetoâŠ, kakor je navedeno v prejÅ¡nji D.
ET: Predpona mikro- od grÅ¡. mikrós = majhen, droben; âŠtonalitetaâŠ.
D: Naziv za lestviÄni âŠsistem’, ki kot najmanjÅ¡e intervale uporablja tiste, ki so manjÅ¡i od temperirane male sekunde.
KM: Mikrotonaliteta je med drugim tudi vrsta âŠatonaliteteâŠ, ker je temperirana mala sekunda â ki je ukinjena â osnova dur-molove âŠtonalitete⊠in njej ustrezne funkcijske âŠharmonijeâŠ.
KR: Äe se drÅŸimo natanÄne D âŠtonaliteteâŠ, potem âŠtonalilteta⊠lahko obstaja le znotraj intervalne vsebine, ki temelji na temperirani mali sekundi kot enoti. Mikrotonaliteta je torej â glede na to, da se naslanja na âŠtonaliteto⊠â nesmiseln pojem, vendar ni boljÅ¡ega.
V â¹Lâº, 631, se kot FR sopomenka âŠÄetrttonske glasbe⊠navaja »mikrotonalitetna glasba (= musique microtonale«), kar je napaÄno, ker mikrotonaliteta ne vsebuje le âŠÄetrtstopinj⊠temveÄ tudi ostale intervale manjÅ¡e od temperirane male sekunde (prim. KR âŠÄetrtstopinjske glasbeâŠ). Prav tako se v â¹Lâº, 360, problematiÄen IT pojem »mikrotonalizem (= microtonalismo«) izenaÄuje s âŠÄetrtstopinjsko glasboâŠ.
ET: Predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben.
D: Drugi naziv za âŠmikroitervalâŠ, tj. za interval manjÅ¡i od temperirane male sekunde.
KM: Tukaj se kot o mikrointervalu posebej govori o âŠÄetrtstopnjiâŠ, âŠdvanajstini stopnje⊠in âŠtretjini stopnjeâŠ, Äeprav v âŠglasbi 20. stoletja⊠obstaja nebroj mikrostopinj.
KR: Iz KR âŠcelostopinjske lestvice⊠je jasno zakaj moramo âŠmikroton⊠nadomestiti z mikrostopinjo (gl. tudi KR âŠmikrointervala⊠in âŠmikrointervalne lestviceâŠ).
D: »(Naziv za) poseben aspekt polifonije, ki se pojavlja v âŠsodobni glasbiâŠ. Äe je bistvo klasiÄne polifonije v soÄasnem gibanju veÄ melodiÄno in ritmiÄno1 samostojnih glasov, ki se posebej zaznavajo v svojih indivualnih potekih in ki jim z uÅ¡esom lahko sledimo, potem mikropolifonija kaÅŸe drugaÄne znaÄilnosti in sluÅŸi kot sredstvo za ustvarjanje specifiÄne âŠzvokov(n)e barveâŠ2. Mikropolifonija zahteva veliko Å¡tevilo Ärt, postavljenih gosto eno nad drugo; zaznamujejo jih majhni intervali, med seboj pa se razlikujejo le v drobnih melodiÄnih in ritmiÄnih detajlih1, tako da jih ne opaÅŸamo posamezno, temveÄ se zlivajo v âŠzvok⊠celote, Äeprav soÄasno vsaka nanj do neke mere vpliva. Mikropolifono … tkivo se zdi statiÄno, komajda premaknjen zvoÄni âŠblokâŠ, znotraj katerega se neprestano dogajajo medsebojna trenja Å¡tevilnih melodiÄnih linij, ta pa se kaÅŸejo v neprestanem osciliranju in nihanju âŠzvokaâŠ, ki se na ta naÄin sublimira v âŠ(zvoÄno) barvoâŠ2. Ko so linije mikropolifonega tkiva postavljene ena nad drugi v intervalih sekunde, kakor je najpogosteje, potem tako tkivo postane sorodno âŠklastruâŠ. Za tvorca mikropolifonije imamo … Györgyja Ligetija, njegova skladba AtmosphÚres za veliki orkester (1961) pa je prototip mikropolifonega glasbenega izraÅŸanja; notni primer … kaÅŸe samo del karakteristiÄne âŠstruktureâŠ3 omenjenega dela, ki na tem mestu v celoti obsega 56 glasov.« (â¹MELZâº, II; 579â580)
MIKROPOLIFONIJA: Ligeti, AtmospheÌres
KM: V LIGETI 1971: 516 Ligeti takole opisuje mikropolifonijo: »(tako je v Apparitions iz 1958/59) nastala ‘nesliÅ¡na’ polifonija, tj. mikropolifonija, v kateri so posamezni momenti nesliÅ¡ni, Äeprav vsak posamezni moment ÂdoloÄa znaÄaj celotne polifone mreÅŸe. Z drugimi besedami: posamezni parti in glasbena konfiguracija v poteku teh partov ostajajo neopazni, je pa vsak part in vsaka konfiguracija transparentna glede na sploÅ¡no âŠstrukturoâŠ, ker sprememba neke malenkosti â vsaj malo â spreminja vsesploÅ¡ni rezultat. V … AtmosphÚres (1961) sem naprej razvil metodo mikropolifonije. MreÅŸa je postala bolj prefinjena, eliminirani so ostanki ritmiÄnih oblik, mikropolifonija je bila uporabljena za realiziranje postopne transformacije âŠzvokov(n)e barve⊠in tkiva.«
KR: D in citat v KM popolno doloÄata pomen pojma. Namesto o âŠstrukturi⊠je bolje govoriti o âŠteksturiâŠ, ker se tako poudarja neopaznost konstitutivnih prvin (npr. âŠviÅ¡ina tona⊠in ritmiÄni obrazci), ki v svojih mikropolofonih odnosih prehajajo v novo (zvokovno) kvaliteto. Zato se mikropolifonijska âŠtekstura⊠mora opisovati tudi po merilu âŠgostoteâŠ, podobno kot âŠstatistiÄna glasbaâŠ. V tem smislu je posebno zanimiv Ligetijev komentar tipologije âŠserialne glasbe⊠(âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠â âŠpoljeâŠ; gl. â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹HUâº, 868).
D: Naziv za vsako âŠlestvicoâŠ, ki je konstruirana na temelju âŠmikrointervalov⊠oz. intervalov, manjÅ¡ih od temperirane male sekunde.
KM: V âŠglasbi 20. stoletja⊠so moÅŸnosti deljenja oktave na intervale, manjÅ¡e od male sekunde, skoraj neskonÄne, tako v teoriji kot tudi v skladateljski praksi. â¹Gâº, 39â41, navaja nekatere izmed moÅŸnosti. âŠKomatska lestvicaâŠ, ki so jo podpirali italijanski futuristi, predlaga delitev na 53 âŠtonovâŠ, oz 52 intervalov (gl. KR âŠkomatske lestviceâŠ). V tem Pojmovniku se posebej govori o âŠÄetrtstopinjahâŠ, âŠdvanajstini stopinje⊠in âŠtretjini stopnjeâŠ.
Po zgledu tujiih jezikov (npr. microtone, microtonal v ANG) se interval, manjÅ¡i od male sekunde, pri nas vÄasih napaÄno imenuje âŠmikroton⊠namesto âŠmikrostopinjaâŠ. V KR âŠcelostopinjske lestvice⊠se natanÄno opozarja na ta problem, ter se zato namesto âŠÄetrttona⊠priporoÄa âŠÄetrtstopinjaâŠ, namesto âŠÄetrttonske glasbeâŠâŠÄetrtstopinjska glasbaâŠ, namesto âŠdvanajstine tonaâŠâŠdvanajstina stopinjeâŠ, namesto âŠtretjine tonaâŠâŠtretjina stopinjeâŠ.
KR: V mikrointervalni lestvici je zaobidena nevarnost uporabe âŠmikrotona⊠namesto âŠmikrointervala⊠(kot v ANG). âŠMikrointerval⊠kot sopomenka âŠmikrostopinje⊠najbolj kaÅŸe, koliko se stopinja v tej in podobnih zvezah razlikuje od stopnje oziroma koliko pravzaprav posredno domneva interval (gl. KR âŠcelostopinjska lestvicaâŠ).
ET: Predpona mikro- od grÅ¡. mikrós = majhen, droben; lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, predlog inter = med, sredi in vallum = prsobran (â¹KLUâº, 334, 335).
D: »(Naziv za) interval, manjÅ¡i od polstopnje (male sekunde), tj. âŠÄetrtstopinjaâŠ, Å¡estina stopnje (kar je tretjina polstopnje, oz. male sekunde). Nekateri skladatelji v 20. stoletju (npr. Hába, Stein, Carrillo, Chávez) so eksperimentirali z mikrointervalno glasbo, ampak rezultati niso bili sploÅ¡no sprejeti, ker zahodna uÅ¡esa ne morejo razloÄiti tako majhnih intervalov.« (â¹APEâº, 176â177)
KM: V âŠglasbi 20. stoletja⊠je mikrointervale uporabljalo veÄ skladateljev, kot jih omenja D. Pravzaprav obstaja nepregledna mnoÅŸica skladateljev, ki so iz mikrointervalov sestavljali posebne lestviÄne âŠsisteme⊠(gl. âŠmikrointervalna lestvicaâŠ). V tem-le Vodniku se posebej govori o âŠÄetrtstopinjahâŠ, âŠdvanajstini stopnje⊠in âŠtretjini stopnje⊠kot o mikrointervalih. V zvezi s Hábinim ukvarjanjem z mikrointervali gl. HÃBA 1927; HÃBA 1937 in HÃBA 1971. AmeriÅ¡ki skladatelj H. Partch je oktavo delil na 43 intervala (gl. PARTCH 1979: 109â137). Na posebno zanimiv naÄin se je z mikrointervali ukvarjal francoski skladatelj ruskega porekla I. ViÅ¡njegradski (gl. WYSCHNEGRADSKY 1972).
KR: Mikrointerval je pravzaprav sopomenka âŠmikrostopinjeâŠ. ANG »microtone« nakazuje moÅŸnosti napaÄnega prevoda v »mikroton«. V KR âŠcelostopinjske lestvice⊠je natanÄno razloÅŸeno zakaj je to narobe.
V â¹GR⺠se nahaja napaÄna D (pod geslom »microtones«): »intervali manjÅ¡i od oktave«.
ET: Kratica od ANG »musical instrument digital interface« = »digitalni vmesnik za glasbene instrumente«.
D: »(Naziv za âŠvmesnikâŠ) ki se je razvil po predlogu veÄ japonskih in ameriÅ¡kih proizvajalcev (v glavnem Rolanda, Oberheima in Sequential Circuits) za konstruiranje ‘univerzalnega’ digitalnega âŠvmesnikâŠ, ki bi omogoÄil medsebojno komunikacijo instrumentom, kot sta âŠvzorÄevalnik⊠in âŠsekvenÄnik⊠Preliminarna specifikacija se je razvila na koncu 1982., prvi instumenti z MIDI-jem â ‘Prophet 600’ od Sequentiala in ‘Jupiter 6’ od Rolanda, oba âŠanalogna (veÄglasna) sintetizatorja⊠â sta bila predstavljena na zaÄetku 1983. KonÄna verzija specifikacije … je bila objavljena avgusta 1983.« (â¹DOBâº, 102)
KM: Pojem se vedno piÅ¡e z velikimi Ärkami (verjetno zato, ker je kratica; gl. ET), ter je to navado treba obdrÅŸati tudi v naÅ¡em jeziku.
ANG: middle of the road, middle-of-the-road; NEM: Middle of the Road.
ET: ANG = po sredi poti, ceste, srednja pot, cesta.
D: »Middle of the Road ali srednja pot (ki ni vedno zlata) je (naziv za) sredino âŠmainstreamâŠâŠrockaâŠ, torej je povsem na sredini, ter je zato bliÅŸje âŠpop glasbi⊠kot pa âŠrockuâŠ. V to glasbo sodijo … (razne skladbe) tipa âŠÅ¡lagerjaâŠ, opremljene z âŠritmom⊠in studijsko tehniko, ‘sposojeno’ od âŠrocka⊠… Primeri za middle of the road so zgodnji Monkees, The Osmonds, Cowsills … in â kakor ÅŸe ime skupine pravi â Middle of the Road.« (â¹KNâº, 132).
KM: Ortografija z vezaji je pogostejÅ¡a, ko se pojem uporablja kot pridevnik. V â¹HKâº, 242, je navedeno tudi redko uporabljana kratica »MOR«.
KR: V D je bil neprevidno uporabljen pojem âŠmainstream⊠v povezavi z âŠrockomâŠ, ker se najpogosteje uporablja vezano za âŠjazz⊠(gl. D âŠmainstream jazzaâŠ). (Pojem âŠmainstream⊠v â¹KNâº, 128, se najde samo v povezavi z diskografskim podjetjem Mainstream Records; tukaj torej ni ne tehniÄni pojem in ne strokovni izraz iz terminologije âŠrock glasbeâŠ).
Middle of the road lahko naÄeloma sprejmemo kot »srednjo pot« (»ki edina nikoli ne bo pripeljala v Rim« â gl. SCHÃNBERG 1980: 66), je pa pojem kot tehniÄni pojem oz. strokovni izraz veliko bolj jasen v ANG izvirniku v terminologiji âŠpop glasbe⊠in âŠrock glasbeâŠ.
GL:âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
