POSTMODERNA = ♩POSTMODERNIZEM♩

NEM: Postmoderne.

ET: Lat. predl. post = potem; ♩moderna glasba♩.

KR: Čeprav je pojem germanizem, ga je smiselno razlikovati od ♩postmodernizma♩ kot oznako za obdobje, ki sledi modernizmom ♩glasbe 20. stoletja♩. V tej skupini pojmov je izjema »glasbena moderna« (gl. ♩moderna, glasbena♩), pojem – četudi germanizem –, ki se je udomačil v slovenskem jeziku kot oznaka za dobo, tako da mu je nesmotrno oporekati uporabno vrednost.

PRIM: ♩postmodernizem♩.

POSNEMOVALNIK = (♩EMULATOR♩)

ANG: emulator; NEM: Emulator

D: »(Naziv za) sistem, ki popolnoma posnema značilnosti kakÅ¡nega drugega sistema. Npr. računalnik (s primerno strojno in programsko opremo) je zmoÅŸen posnemati kakÅ¡en drug računalnik, pa tudi nadomestiti določeno glasbilo, npr. kakÅ¡en ♩modulski sintetizator♩.« (‹EN›, 66)

GL: ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 v D), ♩digitalni sintetizator♩, ♩elektronska glasba♩, ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer), ♩vzorčevalnik♩.

PRIM: (♩emulator♩).

POPULARNA GLASBA

ANG: popular music, light music; NEM: popular music, populÀre Musik, leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: popular music, musique populaire (gl. KR), musique légÚre; IT: popular music, musica popolare (gl. KR), musica leggera.

ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (‹KLU›, 555).

D: 1) »(Naziv za) mnoÅŸično razÅ¡irjeno glasbo v zadnjih stoletjih. V 18. in 19. stol. se je razvila, večinoma v Evropi in Ameriki, vrsta (glasbe), ki se je razlikovala tako od folklore1 kot od klasične ali umetniÅ¡ke glasbe. Od folklore1 se je razlikovala po tem, da je bila harmonična in notirana in da je razvila 
 stil, ki se ni razlikoval po 
 območjih ali etničnih skupinah. Čeprav so bili komadi popularne glasbe na začetku v nekaterih sploÅ¡nih značilnostih podobni sočasni klasični glasbi, so bili kljub temu krajÅ¡i in bolj preprosti, manj zahtevni za izvajalca in posluÅ¡alca.« (‹RAN›, 646)

2) »’Popularen’ je pojem, ki se brez velike natančnosti povezuje z veliko vrstami glasbe. Ne sugerira samo tega, da je ta vrsta glasbe namenjena Å¡iroki publiki 
, temveč tudi, da ni preveč zahtevna, tudi ni inovativna, ter da po namenu ni resna, kot so resne klasične vrste (simfonije, sonate, opere itn.). Folklorna glasba,1 ♩jazz♩, dunajski valčki in komične opere Gilberta in Sullivana se lahko označijo kot vrste popularne glasbe, pojem pa 
 se prav tako pogosteje, pa tudi natančneje nanaÅ¡a na manj različne stile v komercialni ♩glasbi 20. stoletja♩, ki so jih z obujanjem ♩jazza♩ ustvarjali plesni ♩bandi♩, pevci v nočnih klubih 
 in skladatelji ♩muzikala♩. Z radiem in gramofonom, kasneje pa s filmi in televizijo, se je ustvarilo mnoÅŸično posluÅ¡alstvo, nekateri skladatelji in izvajalci pa so postali mednarodno popularni. Modo je v popularni glasbi 
 teÅŸko natančno opisati, glavni vplivi pa vključujejo ♩charleston♩ v dvajsetih letih, ♩big band♩ in pesmi Gershwina, Porterja, Berlina in Kerna v tridesetih letih, ter – v Å¡tiridesetih letih – superzvezde med izvajalci (kot so Bing Crosby in Frank Sinatra). V petdesetih in Å¡estdesetih letih se pojavijo 
 mladi posluÅ¡alci Elvisa Presleyja, Beatlesov in Boba Dylana.« (‹IM›, 300)

3) »’Popular Music’ je v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike (naziv za vrsto) ♩zabavne glasbe♩,2 katere dolgoletni glavni predstavnik je Frank Sinatra. Njene značilnosti 
 slike močnih čustev, vpadljive melodijske ♩formule♩ 
, 
 instrumentacija z godali, zborom 
 in podobno. Milijonski Sinatrov ♩hit♩ ‘Stangers in the Night’ skladatelja Berta Kaempferta lahko rabi kot primer. Rezultat (prejÅ¡njega) opisa je, da sta Popular Music in ♩rock glasba♩ glede odnosa in stila, pa tudi glede ciljne publike, temeljito različni. Poznavalci in ljubitelji ♩rock glasbe♩ se nikoli niso mogli dovolj energično distancirati od sentimentalnosti 
 Popular Music. Uporaba pojma je problematična v knjigi All You Need Is Love. The Story of Popular Music Tonyja Palmerja (London, 1976).« (‹KN›, 158)

KR: Kompleksnost tega pojma v njegovi večpomenskosti natančno prikazujejo predlagane D. V D 1 je p. g. zgodovinska kategorija, ki je v nadaljevanju natančno razloÅŸena, upoÅ¡tevaje tudi ♩glasbo 20. stoletja♩. (V tem Pojmovniku so vsi prevodi »popular music« iz ‹RAN› vedno natančno prevedeni kot p. g., čeprav je včasih njegova uporaba problematična – gl. KR ♩rock and rolla♩ in KR ♩rock glasbe♩.) V D 2 se ohranja pojem kot zgodovinska kategorija, vendar se njegov pomen skuÅ¡a zoÅŸati, upoÅ¡tevaje ♩glasbo 20. stoletja♩ (podobno kot v ‹V›, 583–586). V D 3 pa se pomen pojma, v njegovi izvirni ANG-obliki (kar se je ohranilo tudi pri prevodu), Å¡e bolj oÅŸa.

ANG-pojem »light music«, NEM-pojma »leichte Musik« in »Unterhaltungsmusik«, FR-pojem »musique légÚre« in IT-pojem »musica leggera« so predlagani v ‹BR› , 188–189. Nikakor niso sopomenke p. g., ker je njihov pomen bliÅŸe pomenu ♩zabavne glasbe♩, ki se v tem Pojmovniku, ravno zaradi specifičnega pomena p. g., skuÅ¡a razlikovati od p. g. Å e bolj nesmiselno pa je enačenje p. g. z »narodno glasbo« (NEM = »Volksmusik«) v ‹L›, 638 (prim. KR ♩folka, folk glasbe, folk stila), čeprav se lahko FR- oziroma IT- pojem, »musique populaire« in »musica popolare«, po ET prav tako razloÅŸita. V ‹HI›, 360, se ANG pojma »popular music, pop music« navajata kot sopomenki in se prevajata kot »volkstÃŒmliche Musik«, kar je seveda povsem zgreÅ¡eno. Pojem je torej treba previdno uporabljati: a) kot zgodovinsko kategorijo v smislu D 1, upoÅ¡tevaje ♩glasbo 20. stoletja♩ v smislu D 2 (v ‹MELZ› pojem sploh ni obdelan, ker se očitno razume kot sopomenka za ♩zabavno glasbo♩ – npr. D 1 ♩aranÅŸmaja♩); b) kot poseben pomen – kot v D 3, pri čemer bi ga bilo treba uporabljati v izvirni, ANG-obliki, čeprav niti na ANG-govornem območju – kot je opozorjeno na koncu D 3 – njegov pomen ni povsem jasen.     

GL: ♩beguine♩, ♩bossa nova♩, ♩boston, bostonski valček♩, ♩calypso♩, ♩cha-cha-cha♩, ♩charleston♩, ♩country (glasba), ♩country glasba♩, ♩glasba 20. stoletja♩, ♩jazz♩, ♩juke box♩, ♩mambo♩, ♩new age (music)♩ (gl. KR), ♩one-step♩, ♩pop, pop glasba♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩rumba♩, ♩salsa♩, ♩samba♩, ♩shimmy♩, ♊šansona♩ (gl. KR), ♩tango♩, ♩two-step♩.

PRIM: ♩zabavna glasba♩.

‹GR6›, XV, 87–121; ‹HK›, 289–290

1 V izvirniku je »folk music«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

2 V izvirniku se tukaj navaja neobičajen in redek pojem »Entertainer-Musik«.

POPEVKA

ANG: song, sung, succes, hit; NEM: Schlager, Erfolg; FR: chanson à la mode, chansonete succÚs, tube; IT: canzone moderna, canzonetta, successo.

ET: NEM = zadetek, nekaj kar je zelo priljubljeno, popevka.

D: »Popevka ni samo naziv za skladbo, ki ima največji uspeh znotraj svoje zvrsti (torej je enaka ♩uspeÅ¡nici♩), ampak tudi naziv za skladbo, ki sodi v zvrst kičaste ♩zabavne glasbe♩.« (‹KN›, 182)

KM: V BANDUR 1990: 5–12 se uporaba pojma (v pomenu D »naziv za vrst ♩zabavne glasbe♩, ki obsega aktualno, kratko, modno plesno ali razpoloÅŸenjsko pesem, ki temelji tudi na reklamni in mnoÅŸični produkciji«) spremlja od začetka 20-ih let.

Pojmi, ki odstopajo od NEM-izvirnika (povsem nerazumljivo je, kaj naj bi pomenil ANG-pojem »sung«), so v ‹BR›, 148–149 in 202 – 203, pri čemer se očitno ÅŸeli ohraniti dvopomenskost pojma (gl. D). ‹HI›, 87, predlaga tudi pojem »chanson à succÚs«, ki se omenja tudi v ‹L›, 501, in v ‹P›, 319, čeprav ga v FR-literaturi ne srečamo.

Izvirna oblika D je dopolnjena s formulacijo, ki se – v istem viru – uporablja pri D ♩uspeÅ¡nice♩ (gl. D ♩uspeÅ¡nice♩).

KR: Po D sta p. in ♩uspeÅ¡nica♩ sopomenki, kar tudi ustreza prevodu ANG-besede »hit« v NEM (gl. D ♩uspeÅ¡nice♩). Vendar se je v slovenščini uveljavila uporaba pojma »šlager« le v pomenu skladbe, ki pripada kičasti ♩zabavni glasbi♩. Torej je to pojem, ki ne sodi v izrazje ♩pop glasbe♩, tj. ♩rock glasbe♩, temveč le v izrazje ♩popularne glasbe♩ in ♩zabavne glasbe♩.

GL: ♩popularna glasba♩, ♩zabavna glasba♩.

PRIM: ♩uspeÅ¡nica♩.

‹BKR›, IV, 108–109; ‹HI›, 412; ‹HK›, 345–246; ‹MGG›, XI, 1737–1743

POP, POP GLASBA

ANG: pop (music), pop music 1960; NEM: Pop(musik), Pop-Musik, Synthese zwischen Schlager und Rock; FR: pop music, (musique) pop, synthÚse entre la chanson et le rock; IT: (musica) pop, sintesi tra la canzone e il Rock.

ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (‹KLU›, 555); kratica iz ANG-popular music (‹HO›, 822), vendar nikakor sopomenska s ♩popularno glasbo♩, kot se trdi v ‹BASS›, III, 629, kjer se p. g. enači z ♩zabavno glasbo♩ (gl. KR). 

D: 1) »(SploÅ¡en naziv za) vse (vrste) glasbe angloameriÅ¡kega izvora v ♩glasbi 20. stoletja♩, ki jih ne moremo uvrstiti niti v t. i. resno glasbo niti v ljudsko glasbo; od sredine Å¡estdesetih let v oÅŸjem smislu (naziv) za tiste sodobne smeri v ♩bluesu♩, ♩jazzu♩, ♩beatu♩ (D 2, op. N. G.), ♩rocku♩ itn., ki stremijo k večjemu mnoÅŸičnemu učinku in ki vsebujejo melodične ♩formule♩ ter elemente komercialnih ♩popevk♩, ki pa so navidezno povezane z ljudskim, pod močnim vplivom trga in 
 mnoÅŸičnih medijev.« (‹HI›, 360)

2) »1: Izraz se nanaÅ¡a na stopnjo popularnosti glasbe. Pop glasba je preprosto popularna, mnoÅŸično razÅ¡irjena glasba, ki se kot taka ne omejuje na t. i. ♩zabavno glasbo♩, ker imajo ‘klasična’ dela, kot nekatere Beethovnove in simfonije Čajkovskega, v določenih okoliščinah več posluÅ¡alcev kot ♩popevke♩. – 2: (Naziv za) glasbeno vrsto, katere vsebina in obseg se lahko včasih ujemata z nemÅ¡ko ♩popevko♩, včasih z ♩rock glasbo♩, včasih pa tudi z ♩zabavno glasbo♩. V tem smislu je izraz, zaradi večpomenskosti, nenatančen; in s to nenatančnostjo so preÅŸete mnoge glasbeno-pedagoÅ¡ke izjave o ♩rock glasbi♩ 
 Dörte Hartwich-Wiechell (HARTWICH-WIECHELL 1974: 7) 
 je poskuÅ¡ala dvopomenskost pojma odpraviti tako, da ga je enkrat pisala z veliko začetnico, drugič pa z malo. Namesto te navidezne reÅ¡itve bi bilo bolj priporočljivo uporabljati bolj točne pojme in to področje, katerega začetki so v ♩rock and rollu♩ in v britanskem ♩beatu♩ (D 2 – op. N. G.), imenovati v skladu z anglosaÅ¡ko rabo pojma ♩rock glasba♩ ali ♩rock♩. Pop bi tako lahko označeval estetske ‘zdrse’ v ♩rock glasbi♩ (Abba, Bay Citty Rollers, The Carpenters, Osmonds itn.).« (‹KN›, 158)

3) »(Naziv za) vrsto ♩popularne glasbe♩, ki izvira iz petdesetih let iz ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike, s plošč Elvisa Presleyja in drugih. Pop je bil na začetku značilen po močnem 4/4 ♩beatu♩ (D 1 – op. N. G.), uporabi ♩električnih kitar♩ in mladi publiki. Sedaj se pojem nanaÅ¡a na Å¡irÅ¡e področje glasbe, na tisto, katerega plošče so na lestvicah uspeÅ¡nic.« (‹IM›, 299)

4) »Pop glasba, od pribliÅŸno leta 1960 dalje, označuje meÅ¡anico belega ♩bluesa♩, ♩rocka♩ in pogosto politično in druÅŸbeno zavzete pesmi 
; pop glasba je prav tako sopomenka za ♩rock♩, kar se nanaÅ¡a na njegovo bolj umirjeno komponento.« (‹M›, 545)

5) »(Naziv za) vrsto glasbe, ki se je razvila iz ♩jazza♩, prek ♩rhythm and bluesa♩ in ♩rock-‘n’-rolla♩. Njeno komercialno vrednotenje in močan ideoloÅ¡ki poudarek (‘protest proti establiÅ¡mentu’) sta pomembna sestavna dela celotnega pop sveta, s pop zvezdami, pop filmi, pop oblačili in s pop posterji, ki z novim realizmom pop arta, npr. Lichtensteina ali Rauschenberga, nimajo prav veliko skupnega. Opazna značilnost pop glasbe – poleg izrazite uporabe ♩električne kitare♩ – je uporaba eksotičnih (predvsem indijskih) instrumentov in elektroakustičnih aparatur, pogosto tudi dolgi komadi (večina jih je na ploščah) 
Dela t. i. progresivne pop glasbe (‘underground music’) zvenijo kot ♩elektronska glasba♩, npr. tista Američana F. Zappe (‘Mothers of Invention’), na katerega sta vplivala E. VarÚse in J. Cage 
, drugi deli zvenijo bolj kot 
♩kolaÅŸi♩, ki zelo spominjajo na ♩konkretno glasbo♩ 
 Pop glasbo zaznamujeta dve glavni smeri kot tudi stalne spremembe okusov njenih potroÅ¡nikoGL: valu ♩bluesa♩ in ♩soula♩ sledi val bolj eksperimentalne pop glasbe – in obratno.« (‹EH›, 261)

KM: NEM-, FR- in IT- pojmi (kot tudi ANG- pojem »pop music 1960«), ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedeni v ‹BR›, 238–239, kot – v vsakem primeru – problematična pojasnila prvotnega ANG-pojma. Zanimivo je, da so v ‹BR›, 190–191, navedeni pojmi, ki po pomenu očitno ne bi smeli biti skladni s temi (»pop music« v ANG, »Popmusik« v NEM, »musique pop« v FR in »musica pop« v IT).

KR: Vse D se nanaÅ¡ajo na kompleksnost pomena tega pojma, ki ga je (skoraj) nemogoče natančno določiti. Prvi deli v D 1 in 2 se nanaÅ¡ajo na pomensko povezanost p. g. s ♩popularno glasbo♩, kar je nepotrebno in tvegano (čeprav p. g. zelo verjetno lahko pojasnimo kot kratico za »popularno glasbo« – gl. ET, pri poskusu določitve pojma nas ta okoliščina vodi le na kriva pota: prav tako je simptomatično, da se v ‹RAN›, 646–649, obdeluje le ♩popularna glasba♩, medtem ko se p. g. sploh ne omenja – o tem gl. SANDNER 1977). Poskusi utrditve pomena tega pojma v oÅŸjem smislu so povsem divergentni: pomen je preobÅ¡iren zlasti v D 5 (o podobnostih p. g. s pop artom gl. SANDNER 1977: 12–13), medtem ko je ponujena omejitev v D 2 preveč kritična. Sopomenskost z ♩rock glasbo♩ v D 4 je prav tako dvoumna (gl. tudi SANDNER 1977). Kot je poudarjeno v D 2, je p. g. v terminologiji ♩glasbe 20. st.♩ zares tako večpomenski pojem, da ga je zato nemogoče imeti za tehnični pojem oziroma strokovno besedo. Zato ga je treba uporabljati zelo previdno.

GL: ♩glasba 20. stoletja♩, ♩rock, rock glasba♩, ♩techno (music, pop, sound 
)♩, ♩glasbe sveta♩ (D 3).

PRIM: ♩popularna glasba♩

‹BKR›, III, 315–316; ‹BKR›, V, 85; ‹GR6›, XV, 85; ‹HK›, 288–289; ‹L›, 442; ‹LARE›, 1248–1250; ‹P›, 243; ‹SLON›, 1478

POMOÅœNA PARTITURA

NEM: Hilfspartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) dirigentsko partituro, ki je reducirana na najpomembnejÅ¡e glasbene procese, da bi lahko dirigentu … omogočila pregled nad skladbo.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so kot primeri za p. p. navedene skladbe Extremes (1957), Montaggio (1960) in Tertium datur (1958) B. SchÀfferja z naslednjim komentarjem: »Dirigent dobi samo shematičen prikaz nastopov instrumentalnih skupin. Ta mu omogoča nujen pregled, ki bi se sicer izgubil, če bi vse dogodke notirali na običajen način. Posamezni deli so priloşeni k dodatni (posebni) partituri, ki jo mora dirigent najprej preučiti.«

Tole je primer p. p. iz SchÀfferjeve skladbe Extremes (5. in 6. odlomek)

(KARKOSCHKA 1966: 150)

PRIM: ♩partitura za realizacijo♩.

POLJE

ANG: field; NEM: Feld; FR: champ.

D: Naziv za način organiziranja gradiva, v katerem so odnosi med konstitutivnimi elementi, npr. ♩parametri♩, takÅ¡ni, da kot posamezne vrednosti niso več razpoznavne, temveč so sprejete med statistično povprečje, ki se sliÅ¡i kot specifična, teksturna ♩zvočnost♩.

KM: »Glasbena polja, nagnjena k razlivanju, se morajo ohranjati s pomočjo statističnih metod. Statistična organizacija ♩struktur♩ mase kaÅŸe na pribliÅŸne določitve celot, polj, pri čemer se posamezne določitve, ki zahtevajo zadostno natančnost, zapostavljajo. Å ele s skladanjem polja se je izgubilo tisto, kar se je prej v najÅ¡irÅ¡em smislu prakticiralo kot skladanje po ‘delih’. Celotna ♩dodekafonija♩ je skladanje v delih; pri ♩punktualni glasbi♩ je to Å¡e vedno moč razbrati. Åœe glasba, ki je določena s ♩skupinami♩, odločno slabi pomembnost skladanega dela.« (‹G›, 91)

KR: V ‹JON›, 99, so navedeni tudi drugi, sicer nenatančni, tj. bolj metaforični pomeni pojma, ki tu ne potrebujejo razlage. Natančen pomen p. kot tehničnega pojma in/ali strokovne besede je treba vedno raziskati v razmerju ♩točka♩ – ♩skupina♩ – ♩polje♩, ki je pomembno v tipologiji ♩serialne glasbe♩ (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kot je razvidno tudi iz KM.

GL: ♩dvanajsttonsko polje♩, ♩skupina, skupinska skladba♩, ♩mikropolifonija♩, ♩permeabilnost♩, ♩skladanje z grozdi♩ = (♩Clusterkomposition♩), ♩skladanje grozdov♩ = (♩Clusterkomposition♩), ♩skupek tonov♩, ♩statistična glasba♩, ♩struktura♩, ♩tekstura♩, ♩točka♩, ♩tonsko polje♩, ♩časovna polja♩.

‹BOSS›, 161; ‹KS›, 154

(POLITONALNOST) = ♩POLITONALITETNOST♩

(ANG: polytonality; NEM: PolytonalitÀt; FR: polytonalité; IT: politonalità.)

ET: Iz pridevniÅ¡ke oblike samostalnika ♩politonaliteta♩; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar napačen, za značilnost, lastnost, odliko ♩politonalitete♩.

KM: V KR ♩tonalitete♩ se opozarja na vsebinsko problematično obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je najbrÅŸ priÅ¡lo z nepremiÅ¡ljenimi prevodi iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je raba pripone »-ost« v ♩politonalitetnosti♩ izdatna in priporočljiva, je p. – in vse izpeljanke pojma – treba izključiti iz uporabe zaradi problematične pridevniÅ¡ke osnove »tonalen« (namesto »tonaliteten«).

GL: ♩antitonalitetnost♩ = (♩antitonalnost♩), ♩atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♩, ♩bitonalitetnost♩ = (♩bitonalnost♩), ♩multitonalitetnost♩ = (♩multitonalnost♩), ♩pantonalitetnost♩ = (♩pantonalnost♩).

PRIM: ♩atonalitetnost♩ = (♩atonalnost♩), ♩metatonalitetnost♩ = (♩metatonalnost♩), ♩mikrotonalitetnost♩ = (♩mikrotonalnost♩), (♩polimodalnost♩) = (♩polimodalitetnost♩), ♩politonaliteta♩, ♩politonalitetnost♩, ♩prototonalitetnost♩ = (♩prototonalnost♩), ♩tonalitetnost♩ = (♩tonalnost♩).

‹P›, 240

POLITONALITETNOST = (♩POLITONALNOST♩)

ET: ♩Politonaliteta♩; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za značilnost, lastnost, odliko ♩politonalitete♩.

KM: V KM ♩tonalitetnosti♩ se opozarja na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Priporočena je uporaba pojma v njegovem specifičnem pomenu glede na ♩politonaliteto♩, kot je navedeno v D.

GL: ♩antitonalitetnost♩ = (♩antitonalnost♩), ♩atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♩, ♩bitonalitetnost♩ = (♩bitonalnost♩), ♩multitonalitetnost♩ = (♩multitonalnost♩), ♩pantonalitetnost♩ = (♩pantonalnost♩).

PRIM: ♩atonalitetnost♩ = (♩atonalnost♩), ♩metatonalitetnost♩ = (♩metatonalnost♩), ♩mikrotonalitetnost♩ = (♩mikrotonalnost♩), (♩polimodalitetnost♩) = (♩polimodalnost♩), ♩politonaliteta♩, (♩politonalnost♩), ♩prototonalitetnost♩ = (♩prototonalnost♩), ♩tonalitetnost♩ = (♩tonalnost♩).

POLITONALITETA

ANG: polytonality; NEM: PolytonalitÀt; FR: polytonalité; IT: politonalità.

ET: Predpona poli- iz grÅ¡. polÜ = mnogo; ♩tonaliteta♩.

D: »(Naziv za) sočasno zvenenje več ♩tonalitet♩ (hkrati). Pojem se pogosto (in nepravilno) uporablja tudi za ♩bitonaliteto♩. Medtem ko se ♩bitonaliteta♩ pogosto pojavlja v ♩glasbi 20. stoletja♩, se politonaliteta redko.« (‹APE›, 230)

KM: Åœe v KM, v povezavi z ♩bitonalnostjo♩, je p. izpostavljena kot nadpojem, ♩bitonalnost♩ pa kot njena podvrsta.

KR: Pri tem pomenu je treba ostati, ne glede na to, da se v praksi primeri za p. nanÅ¡ajo na primere za ♩bitonalnost♩. V KR ♩pantonalitete♩ je naveden tudi Schönbergov predlog, da p. – poleg ♩pantonalitete♩ – zamenjuje ♩atonaliteto♩ (gl. SCHÖNBERG 19667: 486–487). Tudi ta pomen je seveda povsem sekundaren (prim. tudi KM in KR ♩atonalitete♩).

GL: ♩antitonaliteta♩, ♩atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♩, ♩biakord♩, ♩bitonalnost♩, ♩multitonaliteta♩, ♩nestalna tonaliteta♩, ♩pantonaliteta♩, ♩poliakord♩, ♩poliharmonija♩, ♩progresivna tonaliteta♩, ♩razÅ¡irjena tonaliteta♩, ♩svobodna tonaliteta♩, ♩suspendirana tonaliteta♩.

PRIM: ♩atonaliteta♩ , ♩metatonaliteta♩, ♩mikrotonaliteta♩, ♩polimodaliteta♩, ♩politonalitetnost♩ = (♩politonalnost♩), ♩prototonaliteta♩ , ♩prosta atonaliteta♩, ♩tonaliteta♩.

‹BASS›, III, 679; BEICHE 1993; ‹BKR›, III, 314; ‹BOSS›, 133; ‹CAN›, 438; ‹CH›, 304; ‹FR›, 68; ‹GR›, 141; ‹GR6›, XV, 72; ‹HI›, 359–360; ‹HK›, 288; ‹HO›, 820–821; ‹IM›, 299; ‹JON›, 232–238; ‹KN›, 157–158; ‹L›, 441; ‹LARE›, 1247; ‹MI›, III, 463–463; ‹RIC›, III, 465; ‹ROS›, 176; ‹SLON›, 1478; ‹V›, 581

error: Content is protected !!