NEM: Postmoderne.
ET: Lat. predl. post = potem; âŠmoderna glasbaâŠ.
KR: Äeprav je pojem germanizem, ga je smiselno razlikovati od âŠpostmodernizma⊠kot oznako za obdobje, ki sledi modernizmom âŠglasbe 20. stoletjaâŠ. V tej skupini pojmov je izjema »glasbena moderna« (gl. âŠmoderna, glasbenaâŠ), pojem â Äetudi germanizem â, ki se je udomaÄil v slovenskem jeziku kot oznaka za dobo, tako da mu je nesmotrno oporekati uporabno vrednost.
PRIM: âŠpostmodernizemâŠ.
ANG: emulator; NEM: Emulator
D: »(Naziv za) sistem, ki popolnoma posnema znaÄilnosti kakÅ¡nega drugega sistema. Npr. raÄunalnik (s primerno strojno in programsko opremo) je zmoÅŸen posnemati kakÅ¡en drug raÄunalnik, pa tudi nadomestiti doloÄeno glasbilo, npr. kakÅ¡en âŠmodulski sintetizatorâŠ.« (â¹ENâº, 66)
GL: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠdigitalni sintetizatorâŠ, âŠelektronska glasbaâŠ, âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠvzorÄevalnikâŠ.
PRIM: (âŠemulatorâŠ).
ANG: popular music, light music; NEM: popular music, populÀre Musik, leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: popular music, musique populaire (gl. KR), musique légÚre; IT: popular music, musica popolare (gl. KR), musica leggera.
ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (â¹KLUâº, 555).
D: 1) »(Naziv za) mnoÅŸiÄno razÅ¡irjeno glasbo v zadnjih stoletjih. V 18. in 19. stol. se je razvila, veÄinoma v Evropi in Ameriki, vrsta (glasbe), ki se je razlikovala tako od folklore1 kot od klasiÄne ali umetniÅ¡ke glasbe. Od folklore1 se je razlikovala po tem, da je bila harmoniÄna in notirana in da je razvila ⊠stil, ki se ni razlikoval po ⊠obmoÄjih ali etniÄnih skupinah. Äeprav so bili komadi popularne glasbe na zaÄetku v nekaterih sploÅ¡nih znaÄilnostih podobni soÄasni klasiÄni glasbi, so bili kljub temu krajÅ¡i in bolj preprosti, manj zahtevni za izvajalca in posluÅ¡alca.« (â¹RANâº, 646)
2) »’Popularen’ je pojem, ki se brez velike natanÄnosti povezuje z veliko vrstami glasbe. Ne sugerira samo tega, da je ta vrsta glasbe namenjena Å¡iroki publiki âŠ, temveÄ tudi, da ni preveÄ zahtevna, tudi ni inovativna, ter da po namenu ni resna, kot so resne klasiÄne vrste (simfonije, sonate, opere itn.). Folklorna glasba,1 âŠjazzâŠ, dunajski valÄki in komiÄne opere Gilberta in Sullivana se lahko oznaÄijo kot vrste popularne glasbe, pojem pa ⊠se prav tako pogosteje, pa tudi natanÄneje nanaÅ¡a na manj razliÄne stile v komercialni âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki so jih z obujanjem âŠjazza⊠ustvarjali plesni âŠbandiâŠ, pevci v noÄnih klubih ⊠in skladatelji âŠmuzikalaâŠ. Z radiem in gramofonom, kasneje pa s filmi in televizijo, se je ustvarilo mnoÅŸiÄno posluÅ¡alstvo, nekateri skladatelji in izvajalci pa so postali mednarodno popularni. Modo je v popularni glasbi ⊠teÅŸko natanÄno opisati, glavni vplivi pa vkljuÄujejo âŠcharleston⊠v dvajsetih letih, âŠbig band⊠in pesmi Gershwina, Porterja, Berlina in Kerna v tridesetih letih, ter â v Å¡tiridesetih letih â superzvezde med izvajalci (kot so Bing Crosby in Frank Sinatra). V petdesetih in Å¡estdesetih letih se pojavijo ⊠mladi posluÅ¡alci Elvisa Presleyja, Beatlesov in Boba Dylana.« (â¹IMâº, 300)
3) »’Popular Music’ je v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike (naziv za vrsto) âŠzabavne glasbeâŠ,2 katere dolgoletni glavni predstavnik je Frank Sinatra. Njene znaÄilnosti ⊠slike moÄnih Äustev, vpadljive melodijske âŠformule⊠âŠ, ⊠instrumentacija z godali, zborom ⊠in podobno. Milijonski Sinatrov âŠhit⊠‘Stangers in the Night’ skladatelja Berta Kaempferta lahko rabi kot primer. Rezultat (prejÅ¡njega) opisa je, da sta Popular Music in âŠrock glasba⊠glede odnosa in stila, pa tudi glede ciljne publike, temeljito razliÄni. Poznavalci in ljubitelji âŠrock glasbe⊠se nikoli niso mogli dovolj energiÄno distancirati od sentimentalnosti ⊠Popular Music. Uporaba pojma je problematiÄna v knjigi All You Need Is Love. The Story of Popular Music Tonyja Palmerja (London, 1976).« (â¹KNâº, 158)
KR: Kompleksnost tega pojma v njegovi veÄpomenskosti natanÄno prikazujejo predlagane D. V D 1 je p. g. zgodovinska kategorija, ki je v nadaljevanju natanÄno razloÅŸena, upoÅ¡tevaje tudi âŠglasbo 20. stoletjaâŠ. (V tem Pojmovniku so vsi prevodi »popular music« iz â¹RAN⺠vedno natanÄno prevedeni kot p. g., Äeprav je vÄasih njegova uporaba problematiÄna â gl. KR âŠrock and rolla⊠in KR âŠrock glasbeâŠ.) V D 2 se ohranja pojem kot zgodovinska kategorija, vendar se njegov pomen skuÅ¡a zoÅŸati, upoÅ¡tevaje âŠglasbo 20. stoletja⊠(podobno kot v â¹Vâº, 583â586). V D 3 pa se pomen pojma, v njegovi izvirni ANG-obliki (kar se je ohranilo tudi pri prevodu), Å¡e bolj oÅŸa.
ANG-pojem »light music«, NEM-pojma »leichte Musik« in »Unterhaltungsmusik«, FR-pojem »musique légÚre« in IT-pojem »musica leggera« so predlagani v â¹BR⺠, 188â189. Nikakor niso sopomenke p. g., ker je njihov pomen bliÅŸe pomenu âŠzabavne glasbeâŠ, ki se v tem Pojmovniku, ravno zaradi specifiÄnega pomena p. g., skuÅ¡a razlikovati od p. g. Å e bolj nesmiselno pa je enaÄenje p. g. z »narodno glasbo« (NEM = »Volksmusik«) v â¹Lâº, 638 (prim. KR âŠfolka, folk glasbe, folk stila), Äeprav se lahko FR- oziroma IT- pojem, »musique populaire« in »musica popolare«, po ET prav tako razloÅŸita. V â¹HIâº, 360, se ANG pojma »popular music, pop music« navajata kot sopomenki in se prevajata kot »volkstÃŒmliche Musik«, kar je seveda povsem zgreÅ¡eno. Pojem je torej treba previdno uporabljati: a) kot zgodovinsko kategorijo v smislu D 1, upoÅ¡tevaje âŠglasbo 20. stoletja⊠v smislu D 2 (v â¹MELZ⺠pojem sploh ni obdelan, ker se oÄitno razume kot sopomenka za âŠzabavno glasbo⊠â npr. D 1 âŠaranÅŸmajaâŠ); b) kot poseben pomen â kot v D 3, pri Äemer bi ga bilo treba uporabljati v izvirni, ANG-obliki, Äeprav niti na ANG-govornem obmoÄju â kot je opozorjeno na koncu D 3 â njegov pomen ni povsem jasen.  Â
GL: âŠbeguineâŠ, âŠbossa novaâŠ, âŠboston, bostonski valÄekâŠ, âŠcalypsoâŠ, âŠcha-cha-chaâŠ, âŠcharlestonâŠ, âŠcountry (glasba), âŠcountry glasbaâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠjazzâŠ, âŠjuke boxâŠ, âŠmamboâŠ, âŠnew age (music)⊠(gl. KR), âŠone-stepâŠ, âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠrumbaâŠ, âŠsalsaâŠ, âŠsambaâŠ, âŠshimmyâŠ, âŠÅ¡ansona⊠(gl. KR), âŠtangoâŠ, âŠtwo-stepâŠ.
PRIM: âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹GR6âº, XV, 87â121; â¹HKâº, 289â290
1 V izvirniku je »folk music«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.
2 V izvirniku se tukaj navaja neobiÄajen in redek pojem »Entertainer-Musik«.
ANG: song, sung, succes, hit; NEM: Schlager, Erfolg; FR: chanson à la mode, chansonete succÚs, tube; IT: canzone moderna, canzonetta, successo.
ET: NEM = zadetek, nekaj kar je zelo priljubljeno, popevka.
D: »Popevka ni samo naziv za skladbo, ki ima najveÄji uspeh znotraj svoje zvrsti (torej je enaka âŠuspeÅ¡niciâŠ), ampak tudi naziv za skladbo, ki sodi v zvrst kiÄaste âŠzabavne glasbeâŠ.« (â¹KNâº, 182)
KM: V BANDUR 1990: 5â12 se uporaba pojma (v pomenu D »naziv za vrst âŠzabavne glasbeâŠ, ki obsega aktualno, kratko, modno plesno ali razpoloÅŸenjsko pesem, ki temelji tudi na reklamni in mnoÅŸiÄni produkciji«) spremlja od zaÄetka 20-ih let.
Pojmi, ki odstopajo od NEM-izvirnika (povsem nerazumljivo je, kaj naj bi pomenil ANG-pojem »sung«), so v â¹BRâº, 148â149 in 202 â 203, pri Äemer se oÄitno ÅŸeli ohraniti dvopomenskost pojma (gl. D). â¹HIâº, 87, predlaga tudi pojem »chanson à succÚs«, ki se omenja tudi v â¹Lâº, 501, in v â¹Pâº, 319, Äeprav ga v FR-literaturi ne sreÄamo.
Izvirna oblika D je dopolnjena s formulacijo, ki se â v istem viru â uporablja pri D âŠuspeÅ¡nice⊠(gl. D âŠuspeÅ¡niceâŠ).
KR: Po D sta p. in âŠuspeÅ¡nica⊠sopomenki, kar tudi ustreza prevodu ANG-besede »hit« v NEM (gl. D âŠuspeÅ¡niceâŠ). Vendar se je v slovenÅ¡Äini uveljavila uporaba pojma »šlager« le v pomenu skladbe, ki pripada kiÄasti âŠzabavni glasbiâŠ. Torej je to pojem, ki ne sodi v izrazje âŠpop glasbeâŠ, tj. âŠrock glasbeâŠ, temveÄ le v izrazje âŠpopularne glasbe⊠in âŠzabavne glasbeâŠ.
GL: âŠpopularna glasbaâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
PRIM: âŠuspeÅ¡nicaâŠ.
â¹BKRâº, IV, 108â109; â¹HIâº, 412; â¹HKâº, 345â246; â¹MGGâº, XI, 1737â1743
ANG: pop (music), pop music 1960; NEM: Pop(musik), Pop-Musik, Synthese zwischen Schlager und Rock; FR: pop music, (musique) pop, synthÚse entre la chanson et le rock; IT: (musica) pop, sintesi tra la canzone e il Rock.
ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (â¹KLUâº, 555); kratica iz ANG-popular music (â¹HOâº, 822), vendar nikakor sopomenska s âŠpopularno glasboâŠ, kot se trdi v â¹BASSâº, III, 629, kjer se p. g. enaÄi z âŠzabavno glasbo⊠(gl. KR).Â
D: 1) »(SploÅ¡en naziv za) vse (vrste) glasbe angloameriÅ¡kega izvora v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki jih ne moremo uvrstiti niti v t. i. resno glasbo niti v ljudsko glasbo; od sredine Å¡estdesetih let v oÅŸjem smislu (naziv) za tiste sodobne smeri v âŠbluesuâŠ, âŠjazzuâŠ, âŠbeatu⊠(D 2, op. N. G.), âŠrocku⊠itn., ki stremijo k veÄjemu mnoÅŸiÄnemu uÄinku in ki vsebujejo melodiÄne âŠformule⊠ter elemente komercialnih âŠpopevkâŠ, ki pa so navidezno povezane z ljudskim, pod moÄnim vplivom trga in ⊠mnoÅŸiÄnih medijev.« (â¹HIâº, 360)
2) »1: Izraz se nanaÅ¡a na stopnjo popularnosti glasbe. Pop glasba je preprosto popularna, mnoÅŸiÄno razÅ¡irjena glasba, ki se kot taka ne omejuje na t. i. âŠzabavno glasboâŠ, ker imajo ‘klasiÄna’ dela, kot nekatere Beethovnove in simfonije Äajkovskega, v doloÄenih okoliÅ¡Äinah veÄ posluÅ¡alcev kot âŠpopevkeâŠ. â 2: (Naziv za) glasbeno vrsto, katere vsebina in obseg se lahko vÄasih ujemata z nemÅ¡ko âŠpopevkoâŠ, vÄasih z âŠrock glasboâŠ, vÄasih pa tudi z âŠzabavno glasboâŠ. V tem smislu je izraz, zaradi veÄpomenskosti, nenatanÄen; in s to nenatanÄnostjo so preÅŸete mnoge glasbeno-pedagoÅ¡ke izjave o âŠrock glasbi⊠⊠Dörte Hartwich-Wiechell (HARTWICH-WIECHELL 1974: 7) ⊠je poskuÅ¡ala dvopomenskost pojma odpraviti tako, da ga je enkrat pisala z veliko zaÄetnico, drugiÄ pa z malo. Namesto te navidezne reÅ¡itve bi bilo bolj priporoÄljivo uporabljati bolj toÄne pojme in to podroÄje, katerega zaÄetki so v âŠrock and rollu⊠in v britanskem âŠbeatu⊠(D 2 â op. N. G.), imenovati v skladu z anglosaÅ¡ko rabo pojma âŠrock glasba⊠ali âŠrockâŠ. Pop bi tako lahko oznaÄeval estetske ‘zdrse’ v âŠrock glasbi⊠(Abba, Bay Citty Rollers, The Carpenters, Osmonds itn.).« (â¹KNâº, 158)
3) »(Naziv za) vrsto âŠpopularne glasbeâŠ, ki izvira iz petdesetih let iz ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike, s ploÅ¡Ä Elvisa Presleyja in drugih. Pop je bil na zaÄetku znaÄilen po moÄnem 4/4 âŠbeatu⊠(D 1 â op. N. G.), uporabi âŠelektriÄnih kitar⊠in mladi publiki. Sedaj se pojem nanaÅ¡a na Å¡irÅ¡e podroÄje glasbe, na tisto, katerega ploÅ¡Äe so na lestvicah uspeÅ¡nic.« (â¹IMâº, 299)
4) »Pop glasba, od pribliÅŸno leta 1960 dalje, oznaÄuje meÅ¡anico belega âŠbluesaâŠ, âŠrocka⊠in pogosto politiÄno in druÅŸbeno zavzete pesmi âŠ; pop glasba je prav tako sopomenka za âŠrockâŠ, kar se nanaÅ¡a na njegovo bolj umirjeno komponento.« (â¹Mâº, 545)
5) »(Naziv za) vrsto glasbe, ki se je razvila iz âŠjazzaâŠ, prek âŠrhythm and bluesa⊠in âŠrock-‘n’-rollaâŠ. Njeno komercialno vrednotenje in moÄan ideoloÅ¡ki poudarek (‘protest proti establiÅ¡mentu’) sta pomembna sestavna dela celotnega pop sveta, s pop zvezdami, pop filmi, pop oblaÄili in s pop posterji, ki z novim realizmom pop arta, npr. Lichtensteina ali Rauschenberga, nimajo prav veliko skupnega. Opazna znaÄilnost pop glasbe â poleg izrazite uporabe âŠelektriÄne kitare⊠â je uporaba eksotiÄnih (predvsem indijskih) instrumentov in elektroakustiÄnih aparatur, pogosto tudi dolgi komadi (veÄina jih je na ploÅ¡Äah) âŠDela t. i. progresivne pop glasbe (‘underground music’) zvenijo kot âŠelektronska glasbaâŠ, npr. tista AmeriÄana F. Zappe (‘Mothers of Invention’), na katerega sta vplivala E. VarÚse in J. Cage âŠ, drugi deli zvenijo bolj kot âŠâŠkolaÅŸiâŠ, ki zelo spominjajo na âŠkonkretno glasbo⊠⊠Pop glasbo zaznamujeta dve glavni smeri kot tudi stalne spremembe okusov njenih potroÅ¡nikoGL: valu âŠbluesa⊠in âŠsoula⊠sledi val bolj eksperimentalne pop glasbe â in obratno.« (â¹EHâº, 261)
KM: NEM-, FR- in IT- pojmi (kot tudi ANG- pojem »pop music 1960«), ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedeni v â¹BRâº, 238â239, kot â v vsakem primeru â problematiÄna pojasnila prvotnega ANG-pojma. Zanimivo je, da so v â¹BRâº, 190â191, navedeni pojmi, ki po pomenu oÄitno ne bi smeli biti skladni s temi (»pop music« v ANG, »Popmusik« v NEM, »musique pop« v FR in »musica pop« v IT).
KR: Vse D se nanaÅ¡ajo na kompleksnost pomena tega pojma, ki ga je (skoraj) nemogoÄe natanÄno doloÄiti. Prvi deli v D 1 in 2 se nanaÅ¡ajo na pomensko povezanost p. g. s âŠpopularno glasboâŠ, kar je nepotrebno in tvegano (Äeprav p. g. zelo verjetno lahko pojasnimo kot kratico za »popularno glasbo« â gl. ET, pri poskusu doloÄitve pojma nas ta okoliÅ¡Äina vodi le na kriva pota: prav tako je simptomatiÄno, da se v â¹RANâº, 646â649, obdeluje le âŠpopularna glasbaâŠ, medtem ko se p. g. sploh ne omenja â o tem gl. SANDNER 1977). Poskusi utrditve pomena tega pojma v oÅŸjem smislu so povsem divergentni: pomen je preobÅ¡iren zlasti v D 5 (o podobnostih p. g. s pop artom gl. SANDNER 1977: 12â13), medtem ko je ponujena omejitev v D 2 preveÄ kritiÄna. Sopomenskost z âŠrock glasbo⊠v D 4 je prav tako dvoumna (gl. tudi SANDNER 1977). Kot je poudarjeno v D 2, je p. g. v terminologiji âŠglasbe 20. st.⊠zares tako veÄpomenski pojem, da ga je zato nemogoÄe imeti za tehniÄni pojem oziroma strokovno besedo. Zato ga je treba uporabljati zelo previdno.
GL: âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠtechno (music, pop, sound âŠ)âŠ, âŠglasbe sveta⊠(D 3).
PRIM: âŠpopularna glasbaâŠ
â¹BKRâº, III, 315â316; â¹BKRâº, V, 85; â¹GR6âº, XV, 85; â¹HKâº, 288â289; â¹Lâº, 442; â¹LAREâº, 1248â1250; â¹Pâº, 243; â¹SLONâº, 1478
NEM: Hilfspartitur.
ET: SrednjeveÅ¡ko lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (â¹KLUâº, 529).
D: »(Naziv za) dirigentsko partituro, ki je reducirana na najpomembnejÅ¡e glasbene procese, da bi lahko dirigentu … omogoÄila pregled nad skladbo.« (â¹KSâº, 174)
KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so kot primeri za p. p. navedene skladbe Extremes (1957), Montaggio (1960) in Tertium datur (1958) B. SchÀfferja z naslednjim komentarjem: »Dirigent dobi samo shematiÄen prikaz nastopov instrumentalnih skupin. Ta mu omogoÄa nujen pregled, ki bi se sicer izgubil, Äe bi vse dogodke notirali na obiÄajen naÄin. Posamezni deli so priloÅŸeni k dodatni (posebni) partituri, ki jo mora dirigent najprej preuÄiti.«
Tole je primer p. p. iz SchÀfferjeve skladbe Extremes (5. in 6. odlomek)
(KARKOSCHKA 1966: 150)
PRIM: âŠpartitura za realizacijoâŠ.
ANG: field; NEM: Feld; FR: champ.
D: Naziv za naÄin organiziranja gradiva, v katerem so odnosi med konstitutivnimi elementi, npr. âŠparametriâŠ, takÅ¡ni, da kot posamezne vrednosti niso veÄ razpoznavne, temveÄ so sprejete med statistiÄno povpreÄje, ki se sliÅ¡i kot specifiÄna, teksturna âŠzvoÄnostâŠ.
KM: »Glasbena polja, nagnjena k razlivanju, se morajo ohranjati s pomoÄjo statistiÄnih metod. StatistiÄna organizacija âŠstruktur⊠mase kaÅŸe na pribliÅŸne doloÄitve celot, polj, pri Äemer se posamezne doloÄitve, ki zahtevajo zadostno natanÄnost, zapostavljajo. Å ele s skladanjem polja se je izgubilo tisto, kar se je prej v najÅ¡irÅ¡em smislu prakticiralo kot skladanje po ‘delih’. Celotna âŠdodekafonija⊠je skladanje v delih; pri âŠpunktualni glasbi⊠je to Å¡e vedno moÄ razbrati. Åœe glasba, ki je doloÄena s âŠskupinamiâŠ, odloÄno slabi pomembnost skladanega dela.« (â¹Gâº, 91)
KR: V â¹JONâº, 99, so navedeni tudi drugi, sicer nenatanÄni, tj. bolj metaforiÄni pomeni pojma, ki tu ne potrebujejo razlage. NatanÄen pomen p. kot tehniÄnega pojma in/ali strokovne besede je treba vedno raziskati v razmerju âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠â âŠpoljeâŠ, ki je pomembno v tipologiji âŠserialne glasbe⊠(â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹RLâº, 868), kot je razvidno tudi iz KM.
GL: âŠdvanajsttonsko poljeâŠ, âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠmikropolifonijaâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠskladanje z grozdi⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladanje grozdov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskupek tonovâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠtoÄkaâŠ, âŠtonsko poljeâŠ, âŠÄasovna poljaâŠ.
â¹BOSSâº, 161; â¹KSâº, 154
(ANG: polytonality; NEM: PolytonalitÀt; FR: polytonalité; IT: politonalità .)
ET: Iz pridevniÅ¡ke oblike samostalnika âŠpolitonalitetaâŠ; pripona -ost oznaÄuje znaÄilnost, lastnost, stanje in podobno (â¹BABâº, 290â292).
D: Naziv, vendar napaÄen, za znaÄilnost, lastnost, odliko âŠpolitonaliteteâŠ.
KM: V KR âŠtonalitete⊠se opozarja na vsebinsko problematiÄno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je najbrÅŸ priÅ¡lo z nepremiÅ¡ljenimi prevodi iz tujih jezikov.
KR: Medtem ko je raba pripone »-ost« v âŠpolitonalitetnosti⊠izdatna in priporoÄljiva, je p. â in vse izpeljanke pojma â treba izkljuÄiti iz uporabe zaradi problematiÄne pridevniÅ¡ke osnove »tonalen« (namesto »tonaliteten«).
GL: âŠantitonalitetnost⊠= (âŠantitonalnostâŠ), âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetnost⊠= (âŠbitonalnostâŠ), âŠmultitonalitetnost⊠= (âŠmultitonalnostâŠ), âŠpantonalitetnost⊠= (âŠpantonalnostâŠ).
PRIM: âŠatonalitetnost⊠= (âŠatonalnostâŠ), âŠmetatonalitetnost⊠= (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmikrotonalitetnost⊠= (âŠmikrotonalnostâŠ), (âŠpolimodalnostâŠ) = (âŠpolimodalitetnostâŠ), âŠpolitonalitetaâŠ, âŠpolitonalitetnostâŠ, âŠprototonalitetnost⊠= (âŠprototonalnostâŠ), âŠtonalitetnost⊠= (âŠtonalnostâŠ).
â¹Pâº, 240
ET: âŠPolitonalitetaâŠ; pripona -ost oznaÄuje znaÄilnost, lastnost, stanje in podobno (â¹BABâº, 290â292).
D: Naziv za znaÄilnost, lastnost, odliko âŠpolitonaliteteâŠ.
KM: V KM âŠtonalitetnosti⊠se opozarja na tvorbo besed s pripono -ost.
KR: PriporoÄena je uporaba pojma v njegovem specifiÄnem pomenu glede na âŠpolitonalitetoâŠ, kot je navedeno v D.
GL: âŠantitonalitetnost⊠= (âŠantitonalnostâŠ), âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetnost⊠= (âŠbitonalnostâŠ), âŠmultitonalitetnost⊠= (âŠmultitonalnostâŠ), âŠpantonalitetnost⊠= (âŠpantonalnostâŠ).
PRIM: âŠatonalitetnost⊠= (âŠatonalnostâŠ), âŠmetatonalitetnost⊠= (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmikrotonalitetnost⊠= (âŠmikrotonalnostâŠ), (âŠpolimodalitetnostâŠ) = (âŠpolimodalnostâŠ), âŠpolitonalitetaâŠ, (âŠpolitonalnostâŠ), âŠprototonalitetnost⊠= (âŠprototonalnostâŠ), âŠtonalitetnost⊠= (âŠtonalnostâŠ).
ANG: polytonality; NEM: PolytonalitÀt; FR: polytonalité; IT: politonalità .
ET: Predpona poli- iz grÅ¡. polÃœ = mnogo; âŠtonalitetaâŠ.
D: »(Naziv za) soÄasno zvenenje veÄ âŠtonalitet⊠(hkrati). Pojem se pogosto (in nepravilno) uporablja tudi za âŠbitonalitetoâŠ. Medtem ko se âŠbitonaliteta⊠pogosto pojavlja v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, se politonaliteta redko.« (â¹APEâº, 230)
KM: Åœe v KM, v povezavi z âŠbitonalnostjoâŠ, je p. izpostavljena kot nadpojem, âŠbitonalnost⊠pa kot njena podvrsta.
KR: Pri tem pomenu je treba ostati, ne glede na to, da se v praksi primeri za p. nanÅ¡ajo na primere za âŠbitonalnostâŠ. V KR âŠpantonalitete⊠je naveden tudi Schönbergov predlog, da p. â poleg âŠpantonalitete⊠â zamenjuje âŠatonaliteto⊠(gl. SCHÃNBERG 19667: 486â487). Tudi ta pomen je seveda povsem sekundaren (prim. tudi KM in KR âŠatonaliteteâŠ).
GL: âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbiakordâŠ, âŠbitonalnostâŠ, âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠpoliakordâŠ, âŠpoliharmonijaâŠ, âŠprogresivna tonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠsvobodna tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ.
PRIM: âŠatonaliteta⊠, âŠmetatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠpolimodalitetaâŠ, âŠpolitonalitetnost⊠= (âŠpolitonalnostâŠ), âŠprototonaliteta⊠, âŠprosta atonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹BASSâº, III, 679; BEICHE 1993; â¹BKRâº, III, 314; â¹BOSSâº, 133; â¹CANâº, 438; â¹CHâº, 304; â¹FRâº, 68; â¹GRâº, 141; â¹GR6âº, XV, 72; â¹HIâº, 359â360; â¹HKâº, 288; â¹HOâº, 820â821; â¹IMâº, 299; â¹JONâº, 232â238; â¹KNâº, 157â158; â¹Lâº, 441; â¹LAREâº, 1247; â¹MIâº, III, 463â463; â¹RICâº, III, 465; â¹ROSâº, 176; â¹SLONâº, 1478; â¹Vâº, 581
