ANG: symmetrial scale; FR: gamme symétrique.
ET: GrÅ¡. symmetrÃa = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, âŠmera⊠(â¹KLUâº, 716).
D: »(Naziv za) âŠsintetiÄno lestvicoâŠ, pri kateri je spodnji âŠtetrakord⊠obrat zgornjega âŠtetrakordaâŠ.«
(â¹FRâº, 89)
KR: D ni pravilna, ker ne gre za obrat, temveÄ za transpozicijo.
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠosni tonâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ.
PRIM: âŠoktatonska lestvicaâŠ.
â¹JONâº, 309; â¹MIâº, II, 220
ANG: signal; NEM: Signal; FR: signal.
ET: Poznolat. signale = znak, iz lat. signum = znak (â¹DUDâº, 673)
D: 1) »(Naziv za) vrsto elektriÄnih âŠimpulzovâŠ, ki predstavljajo sliÅ¡no ali vidno informacijo.« (â¹FRâº, 81)
2) »Naziv, ki se uporablja v elektroakustiÄni tehniki za oznaÄevanje doloÄenega koristnega âŠzvoka⊠(besede ali glasbe), ki nasprotuje âŠÅ¡umuâŠÂ«. (â¹MIâº, III, 703)
3) »Signal je osnovni pojem v teoriji informacij. Signale, ki jih poÅ¡iljatelj poÅ¡ilja, prejemnik sprejema kot informacije. V komunikacijskem kanalu se signali uporabljajo kot nosilci informacij, ki jih opredeljuje zaloga doloÄenih fizikalnih vrednosti. V glasbeni teoriji informacij … âŠton⊠ni veÄ âŠtonâŠ, temveÄ signal.« (â¹EHâº, 309)
KM: Namerno so omenjene tri D, da bi se vsaj delno ilustrirala raznolikost pomena tega popularnega pojma, ki se zaradi teh razliÄnosti pogosto nenatanÄno uporablja, tj. niti kot tehniÄni pojem niti kot strokovna beseda. Zanimivo je, da D 3 sploh ne omenja pomena pojma znotraj teorije âŠelektronske glasbeâŠ. Tukaj je ta pomen vsekakor primaren, kot je vidno iz D 1 in 2.
GL: âŠsproÅŸilni signal⊠= (âŠtrigerâŠ).
â¹CHâº, 306; â¹GUIâº, 21â22; â¹HOâº, 935
ANG: shimmy; NEM: Shimmy; FR: shimmy; IT: shimmy
ET: ANG shimmy = trepetanje, drhtenje, tresti se (â¹OADâº, 839), zaradi zelo hitrega tresenja telesa pri plesu, brez gibanja nog. (â¹GR6âº, XVII, 257; â¹RLâº, 871)
D: »(Naziv za) druÅŸabni ples, soroden âŠfokstrotuâŠ, ameriÅ¡kega porekla, ki se je pojavil po 1. svetovni vojni in je bil moderen zlasti v letih 1920/21 … Glasba je v alla breve ali 2/4 taktu in sodi v vrsto âŠragtimeaâŠ. PribliÅŸen tempo je h= 96. Znan shimmy je bil Kitten on the Keys Zeza Confreyja, Å¡e zmeraj notiran v 4/4 taktu. Zgled shimmyja v umetniÅ¡ki glasbi je Hindemithova klavirska suita 1922, op. 26.« (â¹RLâº, 871)
GL: âŠfokstrot⊠= âŠfoxtrotâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠragtime, ragâŠ, âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 287; â¹BKRâº, IV, 156; â¹GR6âº, XVII, 257; â¹HIâº, 427; â¹HOâº, 934; â¹MELZâº, III, 344; â¹Pâº, 318; â¹RANâº, 747; â¹RICâº, IV, 212
ANG: sphÀ rophon, sphaerophon; NEM: SphÀrophon; FR: sphérophone; IT: sphÀrophon, sphaerophon.
ET: GrÅ¡. sphaÃra = krogla, globus, ÅŸoga (â¹KLUâº, 544).
D: »SploÅ¡en naziv za skupino enoglasnih âŠelektonskih instrumentovâŠ, ki jih je za uporabo v mikrotonalitetni glasbi razvil JÅrg Mager v Berlinu med letoma 1921 in 1928. Prva verzija je temeljila na âŠoscilatorju⊠s 50 kHz … Frekvenca … se je nadzorovala z roÄajem …, ki je omogoÄal le glissando … Instrument se je prvotno imenoval âŠelektrofon⊠… Leta 1922 je Alois Hába napisal nekaj krajÅ¡ih skladb za sferofon … Drugo verzijo sferofona so demonstrirali leta 1926 in zanj je Grigorij MihajloviÄ Rimski-Korsakov napisal nekaj etid … leta 1928 je Mager zamenjal roÄaje na sferofonu s konvencionalno klaviaturo in tako je nastal klaviaturni sferofon … PopolnejÅ¡i trimanualni model klaviaturnega sferofona je konstruiral Mager v Darmstadtu leta 1930. Verjetno je to bil prototip njegovega prvega âŠpartiturofonaâŠ.« (â¹GRIâº, III, 436)
KR: V D je sporno obravnavanje s. kot »sploÅ¡nega pojma«, saj za vse verzije Magerjevega s. obstajajo posebni nazivi (v D ni omenjen âŠkaleidofonâŠ!). Iz tega razloga âŠelektrofonâŠ, âŠkaleidofonâŠ, âŠpartiturofon⊠in s. vendarle niso sopomenke.
GL: âŠelektrofonâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠkaleidofonâŠ, âŠpartiturofonâŠ.
â¹BASSâº, IV, 377; â¹FRâº, 84â85; â¹GRâº, 171; â¹HIâº, 442; â¹LAREâº, 517; â¹RICâº, IV, 263; â¹RUFâº, 472
NEM: Klangfarbenskala (gl. KM), Reihe von Klangfarben.
ET: âŠSerijaâŠ.
D: Naziv za âŠserijoâŠ, s katero se v âŠserialni glasbi⊠skozi âŠserialne postopke⊠âŠpredurejanja gradiva⊠nadzira âŠparameter⊠âŠzvokov(n)e barveâŠ.
KM: D je teoretiÄno pravilno zastavljena, vendar je v praksi serializacija tega âŠparametra⊠zelo problematiÄna, saj iz njegovih vrednosti, v nasprotju z âŠviÅ¡ino (tona)⊠in âŠtrajanjem (tona)⊠ne moremo ustvariti âŠlestviceâŠ, s tem pa niti âŠserije⊠(â¹RLâº, 457). V skladbah zgodnjega âŠserializmaâŠ, npr. v Messiaenovem Mode de valeurs et d’intensités in v I. knjigi Boulezovih Struktur za klavirja, se je problem skuÅ¡al reÅ¡iti na naÄin, da so serializirali vrste udarcev na klavirju.
Viden je izostanek ustreznic v tujih jezikih (NEM-pojem »Klangfarbenskala« iz â¹Gâº, 66, je seveda napaÄen!), ki oÄitno izhaja iz omejenih praktiÄnih moÅŸnosti serializacije tega âŠparametraâŠ. V literaturi so se, Äe smo ÅŸe pri s. z. b., veÄinoma ustvarjali pojmi ad hoc, ki pa se zaradi svoje neusklajenosti niso navajali v leksikonih in slovarskih priroÄnikih.
KR: âŠZvokov(n)a barva⊠se v s. z. b. ne uporablja v mnoÅŸini, ker se dojema kot âŠparameter⊠(gl. KR âŠserije viÅ¡ine (tona)âŠ), Äeprav v strogem akustiÄnem smislu ni to (gl. KM âŠtrajanja tona⊠in KR âŠviÅ¡ine tona⊠in KM âŠzvokov(n)e barveâŠ).
GL: âŠparameterâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladnja)âŠ, âŠserialni postopkiâŠ, âŠzvokov(n)a barva⊠= (zvoÄna barva).
PRIM: âŠserialna intenzitete (tona)âŠ, âŠserija trajanja (tona) âŠ, âŠserija viÅ¡ine (tona)âŠ.
â¹Gâº, 66, 73â76
NEM: Reihe von Tonhöhen, TonhÅhenreihe, Tonreihe; FR: série d’hauteur(s).
ET: âŠSerijaâŠ.
D: Naziv za âŠserijoâŠ, s katero se v âŠserialni glasbi⊠skozi âŠserialne postopke⊠âŠpredurejanja gradiva⊠nadzira âŠparameter⊠âŠviÅ¡ine tonaâŠ.
KM: Viden je izostanek ustreznice pojma v ANG. Problem izhaja iz sopomenskosti s. (t.) v. z âŠdvanajsttonsko vrstoâŠ, katere pomen se uporablja, ko govorimo o âŠdvanajsttonskiâŠ, ne pa o âŠserialni tehnikiâŠ. Ravno iz tega razloga je v Å¡tevilnih priroÄnikih s. (t.) v. enako kot âŠdvanajsttonska vrstaâŠ. V â¹GRâº, 163, zato piÅ¡e, ko se poskuÅ¡a definirati âŠvrstoâŠ, tj. âŠserijo⊠(= »set«): »(Naziv za) grupiranje âŠrazreda viÅ¡ine tona⊠ali drugih glasbenih elementov; obiÄajno imamo v mislih âŠdvanajsttonsko vrstoâŠ, ki vsebuje vse âŠrazrede viÅ¡ine tona⊠v temperiranem poltonskem âŠsistemuâŠ.«
KR: âŠViÅ¡ina tona⊠se pri s. (t.) v. ne uporablja v mnoÅŸini, saj je âŠparameterâŠ. Pojem je torej okrajÅ¡ava iz »âŠserija⊠parametra⊠viÅ¡ine tona«.
GL: âŠrazred notne viÅ¡ine⊠= (tonski razred), âŠparameterâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠserialni postopkiâŠ, âŠviÅ¡ina (tona)âŠ.
PRIM: âŠserija intenzitete(tona)âŠ, âŠserija trajanja (tona)âŠ, âŠserija zvokov(n)e barveâŠ.
â¹Gâº, 41â45; â¹MIâº, III, 697
ANG: durational set, durational series, duration set; NEM: Dauernreihe, Reihe von Tondauern; FR: série de durées.
ET: âŠSerijaâŠ.
D: Naziv za âŠserijoâŠ, s katero se v âŠserialni glasbi⊠skozi âŠserialne postopke⊠âŠpredurejanja gradiva⊠nadzoruje âŠparameter⊠âŠtrajanja (tona)âŠ.
GL: âŠparameterâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠserialni postopkiâŠ, âŠtrajanje (tona)âŠ.
PRIM: âŠserija intenzitete (tona)âŠ, âŠserija viÅ¡ine tonaâŠ, âŠserija zvokov(n)e barveâŠ.
â¹FRâº, 24; â¹Gâº, 58â63; â¹HOâº, 315; â¹JONâº, 81â82
ANG: intensity (set); NEM: LautstÀrken-Reihe.
ET: âŠSerijaâŠ, âŠintenziteta (tona)âŠ.
D: Naziv za âŠserijoâŠ, s katero se v âŠserialni tehniki⊠skozi âŠserialne postopke⊠âŠpredurejanja gradiva⊠nadzira âŠparameter⊠âŠintenziteta (tona)âŠ.
GL: âŠintenziteta (tona)⊠= (âŠdinamikaâŠ) = (âŠjakostâŠ), âŠparameterâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠserialni postopkiâŠ.
PRIM: âŠserija trajanja (tona)âŠ, âŠserija viÅ¡ine (tona)âŠ, âŠserija zvokov(n)e barveâŠ.
â¹Gâº, 73â76; â¹JONâº, 131
ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria (â¹HIâº, 386; â¹RLâº, 788), serie (â¹BASSâº, II, 65; BEICHE 1984: 1; â¹BRâº, 138) â pravilno je »serie«!
ET: Lat. series = vrsta, veriga, vrsta, iz serere = povezati, spojiti (â¹DEâº, 987).
D:Kot okrajÅ¡ava za âŠdvanajsttonsko vrsto, serijo⊠naziv za osnovno zvoÄno zgradbo v âŠserialni tehnikiâŠ. Serija v âŠserialni tehniki⊠artikulira predvsem âŠparametre⊠âŠviÅ¡ine (tona)âŠ, âŠintenzitete (tona)âŠ, âŠtrajanje (tona)⊠in âŠzvokov(n)e barveâŠ.
KR: V slovenskem jeziku s. ne bi smeli v nobenem primeru uporabljati kot sopomenko âŠvrsteâŠ. âŠVrsta⊠naj bo torej okrajÅ¡ava âŠdvanajsttonske vrste⊠v âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ, serija pa za katerokoli serijo v âŠserialni tehnikiâŠ. (Nekaj podobnega se priporoÄa tudi v â¹RANâº, 744, ko se s pojma âŠrow⊠bralca napoti na ÂâŠdvanajsttonsko glasboâŠ, s pojma »series« pa na âŠserialno glasboâŠ.)
GL: âŠagregat⊠(D 2), âŠderivatna vrsta, serijaâŠ, âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠdvanajsttonska vseintervalna vrsta, serijaâŠ, âŠrazred notne viÅ¡ine⊠= (tonski razred), âŠkombinatoriÄna vrsta, serijaâŠ, âŠobilka vrste, serijeâŠ, âŠobrat (vrste, serije)⊠= (âŠinverzija [vrste, serije] âŠ), âŠosni tonâŠ, âŠosnovna vrsta, serija⊠= (Grundreihe), âŠosnovna oblika (vrste, serije)⊠= (âŠGrundgestaltâŠ), âŠparameterâŠ, âŠpentakordâŠ, âŠpermutacija (vrste, serije)âŠ, âŠpodvrsta, podserijaâŠ, âŠpredurejanje gradivaâŠ, âŠrakov postop (vrste, serije)⊠= (âŠretrogradna oblika [vrste, serije]âŠ), âŠrotacija (vrste, serije)âŠ, âŠsegment (vrste, serije)âŠ, âŠsekundarna vrsta, serijaâŠ, âŠserija intenzitete (tona)âŠ, âŠserija trajanja (tona)âŠ, âŠserija viÅ¡ine (tona)âŠ, âŠserija zvokov(n)e barveâŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ,âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠserialni postopkiâŠ, âŠsimetriÄna vrsta, serijaâŠ, âŠsistemâŠ, vseintervalna vrsta, serija = âŠdvanajsttonska vseintervalna vrsta, serijaâŠ, âŠvsekombinatoriÄna vrsta, serijaâŠ, âŠtetrakordâŠ, âŠtranspozicija (vrste, serije)âŠ, âŠtrikordâŠ, âŠveÄdimenzionalen glasbeni prostorâŠ, âŠzrcalni obrat (vrste, serije)⊠= (âŠzrcalna inverzija [vrste, serije]âŠ).
PRIM: âŠlestvicaâŠ, âŠlestvica tempaâŠ, âŠlestvica trajanja (tona)âŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠtropâŠ.
â¹APEâº, 268 = »series« (vodilka k âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ); â¹BKRâº, IV, 27â28 = »Reihe«; â¹CANâº, 506 = pridevnik »sériel«; â¹CHâº, 305â306; â¹DIBâº, 340â342; â¹EHâº, 280â181; â¹FRâº, 77 = »row« (vodilka k: »tone row« ), 80 = »set«, »series«, 94 = »tone row«; â¹Gâº, 41â45; â¹GR6âº, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; â¹GR6âº, XVII, 197â199 = »set«; â¹HIâº, 386â387; â¹HOâº, 930 = »série« (vodilka k «dodécaphonisme« in k âŠserialni glasbiâŠ); â¹IMâº, 348; â¹Lâº, 470; â¹MIâº, III, 696â697; â¹Pâº, 290; â¹RANâº, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k âŠdvanajsttonski glasbiâŠ, sopomenka besede »row«); â¹Vâº, 635 = »row« (vodlika k besedi »set« in k âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ), 674 = »series« (vodilka k âŠsetu⊠in âŠdvanajsttonski tehnikiâŠ)
ANG: serial procedures; NEM: serielle Verfahren.
ET: âŠSerijaâŠ.
D: Naziv za skupek postopkov v âŠserialni tehnikiâŠ, od âŠpredurejanja gradiva⊠s serializacijo âŠparametra⊠do uporabe takÅ¡nega predurejenega gradiva pri skladanju.
KM: V â¹Gâº, 95â99, so ponazarjeni s. p. tudi v âŠelektronski glasbiâŠ, ki jih je tudi uporabljala v svoji zgodnji fazi.
GL: âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠpermutacija (vrste, serije)âŠ, âŠpredurejanje gradivaâŠ, âŠpunktualna glasbaâŠ, âŠrotacija (vrste, serije)âŠ, âŠserializemâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠtoÄkaâŠ.
â¹FRâº, 80
