Avtor: leon

Objavljeno dne

SINUSNI NIHAJ, TON, VAL

ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.

ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; ♩ton♩.

D: »(Naziv za) periodično nihanje, ki ga proizvaja ♩generator sinusnega nihaja, tona, vala♩, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. ♩Zvočni spekter♩ sinusnega nihanja vsebuje le ♩temeljni ton♩, brez enega samega ♩parcialnega tona♩. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova ♩elektronske glasbe♩ (gl. ♩aditivna sinteza zvoka♩).« ‹EN›, 218; ‹HI›, 432)

KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, ♩ton♩ in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; ♩ton♩ razume sluÅ¡no zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, ♩zvok♩ pa ni omenjen, ker (v nasprotju s ♩tonom♩) obvezno vsebuje ♩parcialne tone♩, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem ♩zvoku♩.

KR: »Sinus-ton« (‹MELZ›, III, 357–358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V ‹MELZ›, I, 517, se navaja s. n., v ‹MELZ›, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR ♩belega Å¡uma♩). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni ♩ton♊«) je pravilen, v slovenščini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafičnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩generator sinusnega nihaja, tona, vala♩, ♩generator sinusnih signalov – RC♩, ♩skladba iz sinusnih tonov♩, ♩ton♩, ♩zvok♩.

PRIM: ♊şagasti nihaj, ton, val♩, ♩pravokotni nihaj, ton, zvok, val♩, ♩trikotni nihaj, ton, zvok, val♩ = (♩delatsti nihaj, ton, zvok, val♩)

‹BASS›, I, 24; ‹BKR›, IV, 163; ‹DOB›, 200; ‹EH›, 309–312; ‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹HU›, 72; ‹JON›, 281; ‹KN›, 184; LEIPP 1984: 23–25; ‹M›, 16–17; ‹P›, 294; ‹POU›, 191–196; ‹RL›, 875

Objavljeno dne

SINTEZA ZVOKA

ANG: sound synthesis, tone synthesis (redko); NEM: Klangsynthese; FR: synthÚse du son, synthÚse éléctronique, synthÚse sonore; IT: sintesi del suono.

ET: GrÅ¡. sÃœnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sÃœn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »(Naziv za) tvorjenje ♩zvoka♩ z elektronskimi sredstvi, najpogosteje s ♩sintetizatorjem♩.« (‹FR›, 84)

GL: ♩aditivna sinteza zvoka♩, ♩elektronska glasba♩, ♩kriÅŸna modulacija♩, ♩modulacija♩, ♩modulacija amplitude♩ = (AM) = (amplitude modulation), ♩modulacija faze♩ = ♩fazni premik♩ (D 1), ♩modulacija frekvence♩ = (FM) = (frequency modulation), ♩modulacije zvokov(n)e barve♩, ♩sintetizator♩, ♩vzorčevalnik♩, ♩subtraktivna sinteza zvoka♩, ♩vzorčenje♩ = (♩sampling♩), ♩zvok♩.

PRIM: ♩analiza spektra♩ = ♩analiza zvoka♩ = (spektralna glasba), ♩analiza zvoka♩ = ♩analiza spektra♩ = (spektralna glasba).

‹BASS›, II, 129; ‹DOB›, 149–175; ‹EN›, 115–117; ‹LARE›, 1156; ‹P›, 294

Objavljeno dne

SINTEZA FREKVENCE Z MODULACIJO

ANG: FM synthesis, frequency modulation synthesis; NEM: Fm–Synthese.

ET: ♩Sinteza zvoka♩; ♩modulacija♩; lat. frequentia = pogostost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) ♩sintezo zvoka♩ po načelu ♩modulacije frekvence♩.« (‹EN›, 85)

GL: ♩algoritemski sintetizator♩, ♩elektronska glasba♩, ♩modulacija frekvence♩ = (FM) = (frequency modulation), ♩sinteza zvoka♩.

PRIM: ♩aditivna sinteza zvoka♩, ♩subtraktivna sinteza zvoka♩.

‹DOB›, 168–169

Objavljeno dne

SINTETIČNI AKORD

ANG: synthetic chord; NEM: synthetischer Akkord.

ET: ♩Sintetična glasba♩, ♩akord♩.

D: 1) »Skrjabinov naziv za 
♩mistični akord♩.« (‹HI›, 463)

2) »(Naziv za) kompleksen ♩akord♩, ki ga skladatelj oblikuje za specifične namene, ki pa vsebuje nekoliko elementov, ki se jih da pozneje izkoristiti …« (‹JON›, 307)

KR: V D 1 se pomen s. a. omejuje le na Skrjabinov ♩mistični akord♩, kar je seveda napačno. V ‹JON›, 307, je v s. a. poleg ♩mističnega akorda♩ uvrščen tudi ♩piramidni akord♩, lahko pa bi bili uvrščeni tudi vsi tisti ♩akordi♩, ki temeljijo na ♩sintetičnih lestvicah♩.

GL: ♩agregat♩ (D 1), ♩akord♩, ♩mistični akord♩ = ♩Prometejev akord♩ = ♩Skrjabinov akord♩ , ♩piramidni akord♩, ♩Prometejev akord♩ = ♩mistični akord♩.

PRIM: ♩sintetična lestvica♩.

Objavljeno dne

SINTETIČNA LESTVICA

ANG: synthetic scale.

ET: ♩Sintetična glasba♩.

D: 1) »(Naziv za) ♩lestvico♩, ki je izmiÅ¡ljena za posebne okoliščine in praviloma ne vsebuje tradicionalnega durovega in molovega ♩modusa♩.« (‹JON›, 308)

2) »(Naziv za) katerokoli ♩lestvico♩, razen za tradicionalno durovo in molovo ♩lestvico♩ in za srednjeveÅ¡ke ♩moduse♩. Kljub temu nekateri strokovnjaki ne vključujejo folklornih ♩lestvic♩1 ali ♩lestvic♩ iz glasbe zahodnih kultur v ta pojem.« (‹FR›, 90)

KM: ‹JON›, 308, se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50), ki med s. l. ­uvršča tudi nekatre folklorne ♩lestvice♩. Nadalje navaja tudi vrsto drugih s. l., med katerimi so nekatere uporabljene samo v eni skladbi, npr. Å¡esttonska ♩lestvica♩, ki jo je Stravinski uporabil v Posvetitvi pomladi:

(‹JON›, 309)

KR: Pojem je nekoliko begajoč, saj bi se morale s. l. kot umetno izdelane ♩lestvice♩ razlikovati od »naravnih«, ki – domnevno – niso umetno narejene. Seveda gre tu predvsem za ♩lestvice♩, ki so jih skladatelji oblikovali za lastne potrebe, pogosto tudi za eno skladbo (v tem smislu je v D 1 delno upravičena omemba ♩modusa♩, ker se včasih celo ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩ in ♩oblike vrste, serije♩ imenujejo ♩modusi♩ – gl. KM ♩modusa♩). Å tevilo s. l. je praktično neskončno, tako da v naÅ¡em primeru predlagamo in obravnavamo le tiste, ki se najpogosteje uporabljajo.

GL: ♩alÅŸirska lestvica♩, ♩dvojna harmonična lestvica♩, ♩enigmatična lestvica♩, ♩lidijska molova lestvica♩, ♩lestvica♩, ♩madÅŸarska durova lestvica♩, ♩madÅŸarska molova lestvica♩, ♩modus omejenih zmoÅŸnosti transpozicije♩, ♩napolitanska durova lestvica♩, ♩napolitanska molova lestvica♩, ♩oktatonska lestvica♩, ♩orientalska lestvica♩, ♩simetrična lestvica♩, ♩superlokrijska lestvica♩, ♩večoktavna lestvica♩, ♩večtonska lestvica♩, ♩zrcalna lestvica♩.

PRIM: ♩modaliteta♩, ♩modus♩, ♩sintetični akord♩.

1 V izvirniku piÅ¡e »folk scales«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

Objavljeno dne

SINTETIČNA GLASBA

NEM: synthetische Musik.

ET: GrÅ¡. sÃœnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sÃœn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »Napačno dojeman, pogosto pa tudi s polemičnimi nameni rabljen naziv, s katerim se je elektronski ♩zvok♩ ÅŸelel razglasiti za ‘umetnega’ v slabÅ¡alnem pomenu … Pojem spominja na umetne materiale, ki v nasprotju z naravnimi delujejo kot manjvredni.« (‹EH›, 340)

KM: Ne glede na njegove negativne pomenske konotacije (prim. MEYER-EPPLER 1954: 7, tj. KM ♩avtentične glasbe♩) se pojem (brez oziranja na le-te) lahko uporablja kot sopomenka ♩elektronske glasbe♩, zlasti tiste, ki je nastajala v zgodnjih petdesetih letih kot »♊elektronische Musik♊« v Kölnu, saj je bil cilj takÅ¡ne glasbe izključna uporaba sintetičnih, tj. umetno izdelanih ♩zvokov♩. Po drugi strani se zato s. g. ne sme uporabljati kot sopomenka ♩konkretne glasbe♩, saj njeni zvoki niso v celoti ustvarjeno po sintetični, tj. elektronski poti.

KR: »Sintetična glasba« je povsem napačna oblika, saj je njena osnova »sintetika«, kar razume umetno izdelan material. Čeprav je elektronsko zvokovje izdelano na sintetičen način, ga ne moremo v nobenem primeru imenovati »sintetika«, saj bi bilo to zares slabšalno, kot je omenjeno v D.

V ‹FR›, 89, se s s. g. usmerja na »glasbo s kodirano izvedbo« (»coded–performance music«): »(Naziv za) glasbo, ki se proizvaja z elek­tronskimi sredstvi in nadzira s perforiranim trakom ali preluknjanimi karticami. Glasba s kodirano izvedbo, ki je vzbudila zanimanje javnosti na razstavi v Parizu leta 1929, izvira iz pianole in mehaničnih ♩orgel♩, ki so bile v modi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. V najzgodnejÅ¡i obliki so Å¡tiri … ♩oscilatorje♩ nadzirali s perforiranim trakom ali preluknjano kartico. Leta 1945 se je razvila elektronska oprema za (takÅ¡en) nadzor frekvence, ♩intenziteti♩, ♩trajanja♩, vibrata in ♩ovojnice♩.« (‹FR›, 15–16) Mimogrede, »glasba s kodirano izvedbo«, ki je kot pojem ni moč najti nikjer, razen v ‹FR›, nima nobene zveze s s. g.

GL: ♩aditivna sinteza zvoka♩, ♩skladba iz sinusnih tonov♩, ♩subtraktivna sinteza zvoka♩.

PRIM: ♩akuzmatika, akuzmatična glasba♩, ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 v D), ♩elektroakustična glasba♩, ♩elektrofonska glasba♩, ♩elektronska glasba♩, ♩glasba za trak♩ = (music for tape, tape music), ♩konkretna glasba♩ = (musique concrÚte♩), ♩računalniÅ¡ka glasba♩ (t. 2 v D) = ♩avtomatska glasba♩ = ♩računalniÅ¡ka glasba♩.

Objavljeno dne

SINTETIZATOR, SINTEZATOR = (SYNTHESIZER)

ANG: synthesizer; NEM: Synthesizer; FR: synthétiseut; IT: sintetizzatore.

ET: GrÅ¡. sÃœnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predloga sÃœn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: Naziv za elektronsko napravo, sestavljeno iz različnih ♩modulov♩, s katero se, najpogosteje s ♩sintezo zvoka♩, lahko ustvari katerikoli ♩ton♩, ♩zvok♩ in/ali ♊šum♩. ♩Zvok♩ se lahko ustvari tudi z ♩generatorji♩ in/ali ♩oscilatorji♩ (zlasti z ♩generatorjem Å¡uma♩ ali ♩oscilatorjem z nadzorom napetosti♩). V sintetizator se lahko tudi po elektroakustični poti, tj. z mikrofonom vnaÅ¡ajo zunanji, akustični ♩zvoki♩, ki se lahko nato obdelujejo. Obdelujejo se večinoma z ♩modulacijami♩ in razlilčnimi ♩filtri♩ ter dodatnimi napravami (z ♩obročnim modulatorjem♩, ♩napravo za zakasnitev♩ itn.). Vse operacije v sintetizatorju praviloma temeljijo na ♩nadzoru napetosti♩. Prvim ♩analognim sintetizatorjem♩ so sledili ♩digitalni sintetizatorji♩, ki jih v novi dobi upravljajo računalniki. Sintetizatorji se lahko uporabljajo v ♩elektronski glasbi♩ kot instrumenti pri ♊študiju elektronske glasbe♩, vendar so pri ♩izvedbah v realnem času♩ neizogibni kot ♩elektronski glasbeni instrumenti♩ tudi v ♊şivi elektronski glasbi♩.

KM: V D se s., prek njegove raznolike uporabe v ♩elektronski glasbi♩, ÅŸeli opredeliti kot profesionalno napravo. Glede na ET s. danes razumemo kot vsak instrumet, pri katerem se ♩zvok♩ proizvaja po sintetični poti, tj. ne glede na to, ali lahko s tem instrumentom obdelujemo, transformiramo. Vrsta danaÅ¡njih komercialnih instrumentov za Å¡iroko in amatersko rabo so v tem smislu tudi s., ne glede na njihove moÅŸnosti – poleg profesionalnih s., katerih moÅŸnosti so specifirane v D –, ki so izjemno omejene. Prav zaradi tega bi s. morali spadati med ♩elektronske glasbene instrumente♩, ne pa samo zaradi njihove specifične rabe v ♊şivi elektronski glasbi♩.

GL: ♩algoritemski sintetizator♩, ♩analogni sintetizator♩, ♩chorus♩ (D 2), ♩digitalni sintetizator♩, ♩elektronska glasba♩, ♩elektronski glasbeni instrumenti♩, ♩filter♩, ♩generator(ji)♩, ♩kaleidofon (D 2)♩, ♩vmesnik♩ = (interface), ♩MIDI♩, ♩modul♩, ♩modulski sintetizator♩, ♩nadzor napetosti♩ = (VC) = (voltage control)♩, ♩obročni modulator♩ = (ring modulator) = (RM), ♩oscilator(ji)♩,♩posnemovalnik♩ = (♩emulator♩), ♩razdelilna plošča♩ = (patch board), , ♩sekvencer♩ = (sequencer), ♩sinteza zvoka♩, ♩studio za elektronsko glasbo♩ = (♩elektronski studio♩), ♊şiva elektronska glasba♩ = (live electronic music) = (live-electronics), ♩vzorčevalnik♩.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 219; ‹BKR›, V, 104; ‹CAN›, 535; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 175–185; ‹EH›, 336–339; ‹EN›, 235–240; ‹FR›, 89; ‹GR›, 179; ‹GRI›, III, 484–489; ‹GRJ›, II, 510–512; ‹GR6›, XVIII, 470–472; ‹HI›, 462–463; ‹HK›, 378–380; ‹HU›, 90–91; ‹IM›, 377; ‹KN›, 205–206; ‹LARE›, 1524; ‹MELZ›, III, 357; ‹P›, 294; ‹RAN›, 827–828; ‹RUF›, 496–498; ‹V›, 726

Objavljeno dne

SIMULTANOST

ANG: simultaneity

ET: Lat. simul = skupaj (‹KLU›, 673); pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

KR: V KR ♩zvočnosti♩ (ki je po ‹RAN›, 771, sopomenka s.) se poudarja, da pomen tega pojma v ničemer ne odstopa od običajnega pomena in ga zato ne moremo razumeti kot tehnični pojem in/ali strokovno besedo v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩, kar med drugim dokazuje tudi njegova raba v ‹ROS›, 229 (gl. KR ♩totalnega gledališča♩). Zato ni potrebe, da ga v Pojmovniku posebej obravnavamo, tudi kot moÅŸno nadomestilo za ♩akord♩.

GL: ♩agregat♩ (D 1), ♩akord♩, ♩zvočnost♩ (D 2).

‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹JON›, 280–281; PRELE 1977: 84–110; ‹RAN›, 749; ‹V›, 683

Objavljeno dne

SIMFONIČNI JAZZ

ANG: symphonic jazz; NEM: sinfonischer Jazz, symphonischer Jazz.

ET: GrÅ¡. symphōnía = zvočna skladnost, soglasje, iz sÃœn = skupaj in phōné = glas, ♩zvok♩

(‹KLU›, 673); ♩jazz♩.

D: »Pojem, skovan v dvajsetih letih, delno v povezavi s poskusi (nekatere med njimi je sponzoriral Paul Whiteman), da se ♩jazz♩ poveÅŸe z oblikami (klasične glasbe), s tem pa je predhonik ♩third streama♩. Prizadevanje se je pojavilo, Å¡e preden se je ♩jazz♩ kot takÅ¡en identificiral, tako da obstaja določeno Å¡tevilo del, kot npr. Appalachia (1896, rev. 1903) s podnaslovom ‘Variacije na staro suÅŸenjsko pesem’ Fredericka Deliusa, ki odkrivajo ÅŸiv vtis idioma ameriÅ¡ke pesmi in plesa. Lahko bi rekli, da se je simfonični jazz začel z Gershwinovo opero Blue Monday (1922), čeprav se v enakem obdobju pojavi vrsta podobnih del …, med njimi dva baleta – Stvarjenje sveta (1923) Dariusa Milhauda in Within the Quota (1923) … Cola Porterja … Kljub temu je Blue Monday spodbudil Whitemana, da je naročil Rapsodijo v modrem (1924), brez dvoma najslavnejÅ¡o skladbo simfoničnega jazza. Gershwinova dela, ki so ji sledila, npr. Klavirski koncert (1925) in … Porgy in Bess (1935), lahko priÅ¡tevamo k vrhuncem gibanja.« (‹GRJ›, II, 509) 

GL: ♩jazz♩, ♩third stream♩ = (tretji tok).

‹GR6›, XVIII, 428; ‹HI›, 430

Objavljeno dne

SIMETRIČNI VRSTA, SERIJA

ANG: symmetrical series; NEM: symetrische Reihe.

ET: GrÅ¡. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♩mera♩; iz sÃœn = skupaj tudi métron = ♩mera♩ (‹KLU›, 716); ♩serija♩.

D: 1) »(Naziv za) ♩dvanajsttonsko vrsto, serijo♩ …, pri kateri je en segment ♩obrat♩, ♩rakov postop♩, ♩rakov obrat♩ ali ♩transpozicija♩ drugega ♩segmenta♩. Npr. drugi ♩heksakord♩ ♩vrste♩ je lahko ♩obrat♩ prvega ♩heksakorda♩.» (‹FR›, 89)

2) »Křenek definira simetrično vrsto kot ♩vrsto♩, pri kateri je drugi ♩heksakord♩ ♩rakov postop♩, ♩obrat♩, ♩rakov obrat♩ ali ♩transpozicija♩ prvega ♩heksakorda♩. Rufer predlaga Å¡e bolj strnjeno definicijo. Dopušča, da je simetrična vrsta konstruirana na način, da je njegova druga polovica ‘zrcalna oblika’ prve polovice (tj. ♩obrat♩, ♩rakov postop♩ ali ♩rakov obrat♩). Kljub temu meni, da se simetrični odnosi lahko uresničijo tudi na drugačne načine. Eden med njimi je lahko ♩transpozicija♩ drugega; vsak ♩segment♩ iz treh not (♩trikord♩) v ♩heksakordu♩ je lahko zrcalna oblika drugega; kakÅ¡na popolna ♩vrsta♩ je lahko zrcalna oblika kakÅ¡ne njegove transformacije; itn.» (‹JON›, 306–307)

KM: D 2 nas napoti nanaslednje bibliografske vire: KRENEK 1939: 186; KRENEK 1940: 36; PERLE 1977: 27–30; RUFER 1966: 95–96.

KR: Obe D sta omenjeni iz razloga, da se pokaÅŸejo tipične nenatančnosti, ki preÅŸemajo izrazje ♩glasbe 20. stoletja♩, tudi v specializiranih priročnikih: 1) V D 1 se na začetku navaja ♩segment♩, čeprav je iz nadaljnjega besedila jasno, da je ta ♩segment♩ lahko samo ♩heksakord♩. 2) Iz D 2 je po drugi strani jasno, da ♩segment♩ ni nujno ♩heksakord♩, ampak je lahko manjÅ¡i od ♩heksakorda♩ (npr. ♩trikord♩) ali pa je lahko cela ♩vrsta♩ simetrična kot zrcalna oblika kakÅ¡ne njegove transformacije. (Simetričnost takÅ¡ne ♩vrste♩ je zares vpraÅ¡ljiva!) 3) V D 2 se odvečno navaja »polovica vrste«, namesto »šesttonskega ♩segmenta♊« ali »♊heksakorda♊«. Tudi trinotni ♩segment♩ se v izvirniku ne imenuje ♩trikord♩.

GL: ♩agregat♩ (D 2), ♩derivacija♩, ♩derivatna vrsta, serija♩, ♩kombinatorična vrsta, serija♩, ♩kombinatoričnost♩, ♩vrsta♩, ♩oblika vrste, serije♩, ♩osni ton♩, ♩segment (vrste, serije)♩, ♩segmentacija (vrste, serije)♩, ♩sekundarna vrsta, serija♩, ♩serija♩, ♩zrcalni obrat (vrste serije)♩ = (♩zrcalna inverzija [vrste, serije]♩).

error: Content is protected !!