ANG: parameter; NEM: Parameter; FR: paramÚtre; IT: parametro.
ET: GrÅ¡. predl. para = poleg [kot prvi del podr. zloÅŸ. para⊠= nepravi, podoben, pribliÅŸen]; métron = âŠmera⊠(â¹KLUâº, 526, 475).
D: 1) »MatematiÄni pojem parameter … oznaÄuje znaÄilne spremenljive velikosti, ki omogoÄajo opisovanje oziroma medsebojno primerjavo funkcij ali sistemov. V fizikalni akustiki vrednosti treh parametrov â frekvence, amplitude in âŠfaze⊠â oznaÄujejo npr. âŠsinusni nihajâŠ. V teoriji informacij se pojem signalni parameter uporablja: Äe se oddajne (emitirane) âŠsignale⊠da prikazati s skalarno ali vektorsko funkcijo, se vsaka Å¡tevilÄna vrednost te funkcije dojema kot njihov parameter. V statistiki parametrske vrednosti najpogosteje rabijo za oznaÄevanje lastnosti razdelitve po verjetnosti; tako se morajo pri analizi glasbenega dela parametrske vrednosti za (razvrstitev) âŠviÅ¡ine tonovâŠ, do katerih se pride z merjenjem pogostosti njihovega pojavljanja, napotiti na sklep o stopnji âŠtonalitetnostiâŠ1 v tem delu.« (BLUMRÃDER 1982: 1)
2) »V matematiÄni teoriji umetnosti J. Schillingerja se s pojmom parameter misli na naravoslovne temelje umetniÅ¡kega ustvarjanja. Parameter glede na glasbo oznaÄuje zvoÄne komponente: âŠviÅ¡ino tona⊠(frequency, pitch), âŠjakost⊠(volume) in kvaliteto (quality), tj. âŠzvoÄno barvo⊠(timbre) in znaÄaj (character).« (BLUMRÃDER 1982: 1)
3) »Neodvisno od Schillingerjevega sistema, vendar pod vplivom W. Meyer-Epplerja, se parameter od leta 1953 uporablja v teoriji âŠserialne glasbeâŠ. Parameter se ne pojavlja samo v Meyer-Epplerjevih besedilih o akustiki in fonetiki, ampak tudi v Å¡tevilnih drugih razpravah, kjer se najpogosteje ukvarja s problemi âŠelektronske glasbeâŠ. Tako v MEYER-EPPLER 1953: 8â9, piÅ¡e: ‘Uspelo je … odstraniti parametre (âŠviÅ¡ino tona⊠ali âŠzvoÄno barvoâŠ) nekim drugim zvoÄnim dogodkom, npr. glasu, ki poje ali govori, in te parametre dodati nekemu elektronsko proizvedenemu âŠzvokuâŠ. Tako se lahko kakrÅ¡nikoli âŠzvoki⊠dopolnjujejo z znaÄilnostmi ÄloveÅ¡kega glasu.’ Stockhausen med prvimi skladatelji omenja parameter v povezavi s svojo skladbo Kontra-Punkte (1952â53): ‘V tem delu se zares kontrapunktirajo zvoÄne dimenzije, ki jih tudi imenujemo parametri, in sicer v … Å¡tiridimenzionalnem prostoru: dolÅŸine (âŠtrajanjeâŠ), âŠviÅ¡ine⊠(frekvence), volumni (âŠjakostiâŠ), oblike nihanja (âŠzvokov(n)e barveâŠ).’ (STOCKHAUSEN 1963b: 37)« (BLUMRÃDER 1982: 1, 3)
4) »Zaradi sprememb v âŠserialni tehniki skladanjaâŠ, ki od âŠpunktualne glasbe⊠vodijo k âŠskupinski skladbiâŠ, se okoli leta 1957 pomen parametra zaÄne Å¡iriti na vse nadrejene strukturne kriterije skladbe. Tako H. Pousseur v prvem delu (Variations I) svojega cikla Exercices de piano (1956) v âŠpredurejanju gradiva⊠izhaja iz ‘Å¡estih parametrov-dimenzij’, ki, po kriterijih statistiÄne organizacije, kot sta ‘âŠpolje⊑ ali ‘âŠgostota⊑, vedno regulirajo globalno znaÄilnost kakÅ¡ne ‘âŠskupine⊑ … v skladbi (POUSSEUR 1957: 68).« (BLUMRÃDER 1982: 5)
5) »Pomen parametra se spreminja od sploÅ¡ne fizikalne vrednosti do oznaÄitve zvoÄnih Âlastnosti in podroÄja samega glasbenega sloga … Dahlhaus je namreÄ zapisal, da se je ‘izraz (parameter), ki oznaÄuje fizikalni korelat lastnosti âŠtonaâŠ, prenesel na samo lastnost âŠtona⊑ (DAHLHAUS 1966: 44), v â¹DIBâº, 337, pa lahko beremo, da se sedaj â v nasprotju z matematiko â ‘v glasbi vse dimenzije glasbenega toka, ki jih lahko izolirano spreminjamo, (imenujejo) parameter.« (BLUMRÃDER 1982: 6)
6) »V teoriji âŠraÄunalniÅ¡ke glasbe⊠je parameter po pomenu izenaÄen s spremenljivkami v formaliziranem procesu skladanja, ki nadzorujejo spremembe v katerihkoli strukturnih znaÄilnostih.« (BLUMRÃDER 1982: 7)
KR: D 5 opozarja na poljubno rabo in definiranje pojma, ki je zelo pogosto, Å¡e posebej v anglosaÅ¡ki literaturi. Navedenih je nekaj primerov, ki se seveda niso mogli uvrstiti med resne D: 1) »(Naziv za) katerikoli znaÄilni element (âŠzvokaâŠ) ali za koncept (âŠzvokaâŠ), ki se (ga) lahko nadzoruje.« â¹CP1âº, 241 â 2) »(Naziv za) (iz)merljive meje zadanega subjekta.« â¹CP2âº, 342 â 3) »Naziv, izposojen iz matematike, ki opisuje zadano spremenljivko v glasbi. Od tod se da govoriti o parametru âŠviÅ¡ine tonaâŠ, âŠtekstureâŠ, âŠharmonije⊠itn.« â¹FRâº, 64
Dahlhausovo mnenje v D 5 se prenaÅ¡a tudi na njegovo preuÄevanje âŠzvokov(n)e barve⊠kot p.: »âŠZvokov(n)a barva⊠je namreÄ lastnost âŠtonaâŠ, ne pa tudi parameter, saj ne pogojuje variabilne neodvisnosti drugih parametrov.« (DAHLHAUS 1966: 44) Z drugimi besedami: âŠzvokov(n)a barva⊠je rezultanta odnosa med p. âŠviÅ¡ine⊠(po âŠviÅ¡ini⊠sodelujoÄih âŠalikvotovâŠ, âŠformantovâŠ, âŠharmonikov⊠in âŠparcialovâŠ), âŠtrajanja⊠(po âŠtrajanju⊠sodelujoÄih âŠalikvotovâŠ, âŠformantovâŠ, âŠharmonikov⊠in âŠparcialovâŠ) in âŠintenzitete⊠(po âŠintenziteti⊠sodelujoÄih âŠalikvotovâŠ, âŠformantovâŠ, âŠharmonikov⊠in âŠparcialovâŠ), zato ni samostojna kot drugi p. Kot parafrazo â¹DIBâº, 337, v D 5 bi mogli razbrati, da âŠzvokov(n)a barva⊠ni p., ker se je ne dá izolirano spreminjati.
Bega to, da se tudi v najkompetentnejÅ¡i literaturi (recimo v W. Meyer-Epplerju v D 3) âŠzvokov(n)a barva⊠vendarle redno navaja kot p. NajbrÅŸ gre za pojem, katerega pomen je razÅ¡irjen â Äeprav nenatanÄno â in sprejet kot svojevrstna konvencija, Å¡e posebej v teoriji âŠserialne glasbe⊠(D 3 in 4), kjer bi bilo âŠzvoÄno barvo⊠precej nesmiselno ne imenovati p., ko vsa teorija te glasbe tako â napaÄno â poÄne.
GL: âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠjakost (tona)⊠= (âŠdinamikaâŠ) = (âŠmoÄ, glasnostâŠ), âŠpoljeâŠ, âŠserijaâŠ, âŠserialna glasbaâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠserializemâŠ, âŠtrajanje (tona)âŠ, âŠviÅ¡ina (tona)âŠ, âŠzvokov(n)a barva⊠= (barva) = barva zvoka = (zvoÄna barva).
â¹BKRâº, Ill, 268; â¹BOSSâº, 120â121; â¹CHâº, 303; â¹EHâº, 243â244; â¹ENâº, 167; â¹Gâº, 33â34; â¹GRâº, 134; â¹GR6âº, XIV, 178; â¹HIâº, 340; â¹HOâº, 758; â¹JONâº, 206â207; â¹Lâº, 416; â¹MELZâº, Ill, 37â38; â¹Pâº, 225; â¹RANâº, 607; â¹RLâº, 701â702; â¹Vâº, 554
1 V izvirniku: »TonalitÀtsgrad«. TakÅ¡en prevod najbolje kaÅŸe izdatnost âŠtonalitetnosti⊠kot pojma, ki, z osnovo âŠtonaliteta⊠s konÄnico »-ost«, razume znaÄilnost, lastnost, odliko âŠtonaliteteâŠ. Dobesedni prevod (»stopnja âŠtonaliteteâŠ) bi bil mnogo manj natanÄen.
