ANG: experiment, experimental music; NEM: Experiment, Experimentalmusik (redkeje), experimentelle Musik; FR: expériment, musique expérimentale; IT: sperimento, musica sperimentale.
ET: Lat. experimentum = poskus, iz experiri = skuÅ¡ati, poskuÅ¡ati (â¹KLUâº, 195).
D: 1) »(VaÅ¡a dela) vedno postavljajo probleme, probleme âŠharmonije⊠in âŠzvokaâŠ, probleme sloga in stila, probleme vrste. V fiksiranju problemov in v posebnosti njihovih reÅ¡itev leÅŸi velik del atraktivnosti vaÅ¡ega ustvarjanja ⊠Eksperiment kot tak postaja objekt oblikovanja ⊠kot nemirna, neustavljiva moÄ, ki nenehno postavlja vpraÅ¡anja o smislu in pomembnosti preseÅŸenih vrednot.« (BEKKER 1932: 63)
2â A) »Samo z zavestnim in dolgim eksperimentiranjem, neprestanim vzgajanjem uÅ¡esa se bo ta neustaljena oblika pribliÅŸala generacijam in umetnosti.« (BUSONI 1907: 45)
2â B) »Treba bo izpeljati veliko zvoÄnih eksperimentov in vaj. Sprejemljivi rezultati bodo ustvarili nove zvoÄne predstave, na katere se bo pri skladanju spet moÄ nasloniti. Skladanje bo moralo dolgo biti tudi raziskovanje.« (STOCKHAUSEN 1963b: 32)
3âA) »Vse moderne umetnosti od danes prehajajo skozi globoke spremembe in to zaradi vplivov tehnologije in znanstvenih metod na moderno ÅŸivljenje: umetnik se ne more veÄ drÅŸati stran od eksperimentalne metode in od ideje napredka … Za bralca, ki se je oblikoval skozi tradicionalne umetnosti ali glasbo, bo to delo, zaradi recentnega razvoja glasbe in pomembnosti tehnologije v eksperimentalni glasbi, nekoliko nerazumljivo, ker so neki odlomki v njem izkljuÄno tehniÄni.« (MOLES 1960: 11)
3âB) »Predlagam eksperimentalni pristop h glasbi, kar razume znanstveno metodo. Kot vemo, po tej metodi rezultat vedno nadzoruje teorijo.« (SCHAEFFER 1952: 179)
3âC) »Ta skladba je (misli se na Illiac Suite iz leta 1957, na prvo skladbo, skladano z raÄunalnikom, op. N. G.) ⊠kronoloÅ¡ki protokol raziskovanja skozi naÅ¡e eksperimente.« (HILLER-ISAACSON 1959: 152)
4) »Tam âŠ, kjer se pozornost usmerja na opazovanje in posluÅ¡anje Å¡tevilnih stvari naenkrat, Äe vkljuÄimo tudi tiste, ki nas obkroÅŸajo âŠ, se ne more pojaviti vpraÅ¡anje o ustvarjanju v pomenu oblikovanja razumljivih âŠstruktur⊠⊠in tu je priroÄna beseda ‘eksperimentalen’, pod pogojem, da se ne uporablja za opis dejanja, ki se bo kasneje vrednotilo kot uspeh ali napaka, ampak enostavno za dejanje, katerega rezultat je neznan.« (CAGE 1961: 13)
KM: D so razporejene tako, da pojasnijo Å¡tiri glavne pomene pojma:
a) D 1, ki je odlomek iz nekega pisma P. Bekkerja A. Schönbergu, ima neobvezen, »şurnalistiÄen« prizvok, v tem pomenu se e. in e. g. ne moreta tretirati kot tehniÄni naziv ali strokovna beseda.
b) V D 2 se meri na e., ki bo v prihodnosti pripeljal do nekega umetniÅ¡kega rezultata, zato je v tem pomenu e. g. sorodna âŠavantgardni glasbiâŠ.
c) D 3 zastopa pomen e., ki je najbliÅŸji pomenu v tehniÄnih znanostih. S takÅ¡nim konceptom e. se najmoÄneje povezuje âŠkonkretna glasbaâŠ, zlasti v svojih zaÄetkih.
d) D 4 specificira pomen e. g. v skladateljski teoriji J. Cagea (ki je vsekakor povsem antiznanstven). E. g., ki jo sklada Cage, spada v »ameriÅ¡ko e. g.« (gl. NICHOLLS 1990), ta pa je tudi del »ameriÅ¡ke e. tradicije« (gl. YATES 1967: 252â312).
KR: Äeprav se pojem najpogosteje uporablja v pomenu, ki je specificiran v D 1 in 2, je njegov natanÄen pomen kot tehniÄnega naziva ali strokovne besede omejen samo na tisto v D 3 in 4. Pri natanÄni rabi je treba razlikovati e. g. od âŠavantgardne glasbe⊠(gl. D 2 in KR âŠavantgarde, avantgardne glasbeâŠ), âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, âŠmoderne glasbeâŠ, âŠnove glasbe⊠in âŠsodobne glasbeâŠ.
GL: âŠaleatorikaâŠ, âŠimprovizacijaâŠ, âŠkonkretna glasba⊠= (âŠmusique concrÚteâŠ), âŠnedeterminacija⊠= (indeterminacija), âŠnakljuÄjeâŠ, âŠwork in progress⊠= (delo v nastajanju)âŠ.
PRIM: âŠavantgarda, avantgardna glasbaâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠmoderna glasbaâŠ, âŠnova glasbaâŠ, âŠsodobna glasbaâŠ.
BLUMRÃDER 1981; â¹BOSSâº, 53â55; â¹BKRâº, II, 33â34; â¹CHâº, 298; â¹EHâº, 85â87; â¹FRâº, 28 = vodilka k âŠavantgardiâŠ; GLIGO 1989; â¹GRâº, 71; â¹HOâº, 362â363; â¹JONâº, 94; â¹LAREâº, 555; â¹Mâº, 549; â¹MGGâº, XVI, 155â161; â¹Pâº, 26; â¹ROSâº, 89; â¹SLONâº, 1446â1447; WINCKEL 1970; M, 230; â¹VOâº, 168â172