Mesec: februar 2017

ANG: musical (comedy), musical (play); NEM: Musical; FR: musical, comédie musicale; IT: musical, comedia musicale.

ET: ANG musical comedy = glasbena komedija, musical play = glasbena igra, v skrajšani obliki, pridevnik »musical« postane samostalnik.

D: »(Naziv za) priljubljeno obliko ♦glasbenega gledališča♦ v 20. stoletju, ki se je razvila pretežno v ZDA in Angliji. Po ♦strukturi♦ in splošnem slogu je podoben evropski opereti z govorjenimi dialogi, v katerih se razvijejo dramske situacije za pesem, za točke z ansamblom, za ples … Najbolj znani in priljubljeni musicali so Kiss me, Kate (1948) C. Porterja, West Side Story (1957) L. Bernsteina in Fiddler on the Roof (1964) J. Bocka […].« (‹RAN›, 518; ‹MELZ›, II, 630–631)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT kot prevodi izvirnega ANG pojma so ponujeni v ‹BR›, 148–149. Tam je izvirnik naveden kot »musical comedy«. ANG sopomenko »musical play« najdemo v ‹MELZ›, II, 630.

KR: »Priljubljeno obliko« v D bi morala nadomestiti »priljubljena zvrst« …

Musical ne sodi v ♦glasbeno gledališče♦ v ožjem smislu (gl. KR ♦glasbenega gledališča♦).

GL: ♦glasbeno gledališče♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock-musical♦, ♦rock-opera♦, ♦rock-oratorij♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, III, 276–278; ‹BKR›, III, 172–173; ‹BKR›, V, 74; ‹GR6›, XII, 811 = gl. tudi »musical comedy«; ‹HI›, 303; ‹M›, 545; ‹P›, 187; ‹RIC›, III, 243–244; ‹HU›, 598–599; ‹V›, 501–504

(ANG: multitonality.)

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦multitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kvaliteto, lastnost ♦multitonalitete♦.

KM: V KR ♦tonalitete♦ se opozarja na vsebinsko dvomljivo obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je je verjetno prišlo zaradi nepremišljenega prevajanja iz tujih jezikov.

KR: Medtem, ko je uporaba pripone »-ost« v ♦multitonalitetnosti♦ pogosta in priporočljiva, moramo m. in vse izpeljanke izključiti iz uporabe zaradi nejasne pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalilteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦multitonaliltetnost♦, ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦tonaitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Multitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost ♦multitonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ je opozorilo na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem se priporoča za uporabo v njegovem specifičnem pomenu v povezavi z ♦multitonaliteto♦, kakor je navedeno v D.

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalilteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

ANG: multitonality.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; ♦tonaliteta♦.

D: »Naziv za tonalitetno shemo, tipično za pozno 19. stoletje, po kateri se pogosto spreminja ♦tonaliteta♦ skladbe.« (‹APE›, 185).

KM: Grš. predpona poly- je sopomenka lat. predpone multi-, ter bi multitonaliteta torej morala biti sopoemka ♦politonalitete♦. A to ne drži!

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalilteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: multimeter.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; ♦meter♦.

D: »(Naziv za) metrsko shemo, po kateri se v skladbi pogosto spreminja ♦meter♦, npr. po dveh taktih v 3/4 ♦meri♦ sledi takt v 2/4 ♦meri♦, potem pa sledijo trije takti v 3/8 ♦meri♦. Stravinski je pogosto uporablljal multimeter.« (‹APE›, 185)

KM: Naslednji primer je metrska shema začetka Posvetitvenega plesa (izbranke) iz Posvetitve pomadi (1913) Stravinskega:

NOTNI PRIMER

Multimeter je po D isto kot horizontalni ♦polimeter♦ (gl. D 1 ♦polimetra♦).

KR: V ‹RAN›, 515, se pojavlja pridevnik »multimetric (= multimetrski«), ki je definiran kot nekaj, kar karakterizirajo pogoste spremembe ♦metra♦. Tukaj se spet mešata horizontalni in vertikalni ♦polimeter♦. Kakor smo poudarili v KR ♦polimetra♦, ga po D 1 moramo razumeti v horizontalnem in vertikalnem smislu, iz česar sledi, da je multimeter le sopomenka ♦horizontalnega ♦polimetra♦.

GL: ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦meter♦.

PRIM: ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimterika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenjljiva metrika♦).

ANG: multimedia (art); NEM: Multimedia, Multi-Media; FR: multimedia.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; množina od lat. medium = sredina, kar posreduje, od medius = srednji, ki posreduje (‹KLU›, 469).

D: 1) »(Naziv za) skupno delovanje ljudi in objektov, luči, zraka, glasbe in ♦šumov♦ … (ki se) po konceptu pojavi že v Wagnerjevi predstavi Gesamtkunstwerka, potem pa v manifestih futuristov. Kurt Schwitters (Merzbühne, 1921) … in El Lisicki ( s svojim ‘suprematskim gledališčem’) … nista predhodnika … temveč zgleda današnjiku Skladatelj Dieter Schönbach (Hysteria, Paradies schwarz, 1961) inenzivno, skupaj s … slikarji, dela na multimedijskih konceptih, izhajajoč iz t. i. environmentnih skladb (gl. ♦okoljska umetnost♦ – op. N. G.). Multimedija pogosto ni … daleč od ♦happeninga♦. (‹EH›, 209)

2) »(Naziv za) kreativno izražanje v katerem se uporablja dve ali več umetniških oblik. Najpogosteje se kombinirajo glasba, vizualne umetnosti (vključno s filmom), ples in gledališče. Nekateri primeri multimedije so Dead Horses on the Moon (1969) Allena Strangea, s projekcijami filmov in posnetim ♦zvokom♦, The Maze (1967) Larryja Austina, z občinstvom, svetlobnimi učinki in izvajalci, ki so prav tako igralci, Third Planet from the Sun (1969) Ramona Zupka, z elektronskimi ♦zvoki♦, posnetimi glasovi, igralci ki so tudi pantomimiki, plesalci, zborom, ki govori, poje, igra, instrumentalisti in projekcijami filmov.« (‹FR›, 54–55)

3) »(Naziv za) delo, v katerem se uporablja dve ali več tradicionalno ločenih umetniških oblik. ♦Happeningi♦ se multimedijski dogodki, ki so koncipirani bolj ali manj aleatorično. Multimedia se pogosto imenuje tudi ♦mixed media♦.« (‹CP1›, 241)

KR: Vse tri D opozarjajo na tako širok pomen pojma, da je pod njega možno (ne le) v ♦glasbi 20. stoletja♦ uvrstiti vse, kar uporablja več kot eno vrsto umetnosti (podobno kot ♦totalno gledačlišče♦). Navajanje recentnejših primerov D z ničimer ne omejuje pomen pojma – kvečjemu ga širi, ker so primeri divergentni. Še večjo zmedo ustvarjajo sopomenke ♦intermedia (art)♦ in ♦mixed media (art)♦, v KOSTELANETZ 1968 pa se govori celo o »theatre of mixed means«. Od omenjenim treh pojmov je najboljše uporabljati multimedio, ker je najpogostejša.

Priporočamo uporabo pojma v njegovi izvirni ANG obliki, čeprav je povsem uveljavljen tudi slovenski prevod pojma, multimedijska umetnost, čeprav je v obeh primerih sumljiva njegova funkcija tehničnega pojma oz. strokovnega zraza, npr. v »multimediji«, »večmediji« (»multimedij« je nesmiselno, ker je zgolj fonetska transkripcija ANG izvirnika, […], a je uporaba zveze »multimedijska umetnost« ali preprosto »multimedij« tako zakoreninjena, da ji ni smiselno oporekati veljave.

GL: ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happning♦, ♦kolektivna imrpovizacija♦, ♦performans♦, ♦totalno gledališče♦, ♦zvočna skulptura♦.

PRIM: ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (srt)♦

‹BKR›, III, 167–168; ‹BOSS›, 93 = sopomenka ♦intermedia♦ in ♦mixed media♦; ‹IM›, 256; ‹RAN›, 515 = gl. tudi ♦mixed media♦; ‹THO›, 158 = gl. tudi ♦mixed media♦

ANG: multiphone; NEM: Mehrklang.

ET: Lat. multus = mnogi, številen, večkraten; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »Pojem, ki ga je ustvaril Bruno Bartolozzi za označevanje več ♦zvokov♦, ki jih izvajalec istočasno proizvaja na nekem pihalu. Multifonski ♦zvok♦ nastaja s poudarjanjem določenih ♦parcialov♦. Poseben prstni red deli zračni stolpec na dele, sploh če odprti ventil ustreza vozlu ♦temeljnega tona♦ … ♦Barva♦ se spreminja odvisno od tega kateri ♦parciali♦ se zakrijejo, kateri pa izpostavijo … Podobna tehnika na trobilih nastaja z istočasnim petjem in igranjem.« (‹FR›, 55)

KM: NEM pojem je povzet po NEM prevodu BARTOLOZZI 1967 (Neue Klänge für Holzblasinstrumente. Mainz: Schott. 1971).

KR: Glede na ANG obliko pojma (ki je v resnici pridevniški v vlogi samostalnika) se včasih pri nas uporablja oblika »multifonik«, vendar neutemeljeno , ker je grš. osnova »phōnḗ« v slovenščini tudi pri drugih pojmih, npr. v »gramofonu«, uporablja v obliki »-fon«.

GL: ♦prepihovanje♦.

‹CP1›, 241; ‹GR›, 124; ‹GRJ›, II, 146–147; ‹RAN›, 515

ANG: morphophone.

ET: Grš. morphḗ = oblika, forma; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki so jo uporabljali skladatelji ♦konkretne glasbe♦ … v petdesetih letih. To je naprava za reprodukcijo z zaprtim ♦neskončnim trakom♦ in desetimi glavami za reprodukcijo, od katerih je vsaka povezana na poseben predojačevalnik. Z morfofonom se že obstoječim ♦zvokom♦ lahko dodaja umetni odmev in ♦barvo♦.« (‹FR›, 54)

GL: ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦).