AN: hard bop; NEM: hard Bop, hard bop; FR: hard bop; IT: hard bop.
ET: AN hard = trd; âŠbebopâŠ.
D: »(Naziv za slog âŠjazza⊠v petdesetih letih), ki je predstavljal resniÄno vraÄanje k âŠbebopuâŠ. Za razliko od ostalih izpeljank âŠbebopa⊠je ta brez sprememb sprejel matiÄni slog, razen meÅ¡anja s âŠsoul jazzomâŠ. Predstavniki so bobnarja Art Blakey in Max Roach, trobentaÄ Clifford Brown in saksofonist Sonny Rollins.« (â¹RANâº, 362)
â¹BASSâº, II, 461; â¹BKRâº, II, 171 = vodilka za âŠjazzâŠ; â¹FRâº, 36â37; â¹GRJâº, I, 481â482; â¹GR6âº, VIII, 158 = vodilka za âŠEast Coast jazzâŠ; â¹HIâº, 196; â¹LAREâº, 710; â¹RICâº, II, 395 = vodilka za âŠjazzâŠ
D: »(Naziv za) gledaliÅ¡ko zvrst, ki se je razvila predvsem med umetniki in kiparji, povezanimi z Reuben Gallery v New Yorku v Äasu okrog let 1959â1963, ko je tudi samo pojem priÅ¡el v uporabo. Zvrst ima zapleteno âŠstrukturo⊠v kateri se samostojne gledaliÅ¡ke enote (akcije, prizori, âŠzvoki⊠… same ali v kombinacijah) predstavljajo v sosledju ali pa istoÄasno. Ko izvajalci v happeningu izvajajo svoje naloge, nastopajo kot oni sami, v sedanjem Äasu in na sedanjem mestu, ne igrajo drugih namiÅ¡ljenih oseb, kot v tradicionalnem gledaliÅ¡Äu. Zgodnji primeri happeninga so razliÄni dogodki, ki so se dogajali v Bauhausu v dvajsetih letih, in dogodek, uprizorjen leta 1952 na Black Mountain Collegeu v New Yorku, ki je bil skupno delo skladatelja Johna Cagea, plesalca Merceja Cunninghama, slikarja Roberta Rauschenberga, pianista Davida Tudora in drugih; ta je vseboval glasbo, ples, slikarstvo, branje poezije, akcije, posnetke, filme in diapozitive.« (â¹Vâº, 300)
KR: D utrjuje pojem precej natanÄno, vendar ne omenja Allana Kaprowa kot njegovega idejnega zaÄetnika: »Sama beseda je bila prviÄ uporabljena … 1959. v Å¡tevilki Äasopisa Anthologist, ki ga je izdajal Rutgers University. V njem je bil objavljen Älanek Allana Kaprowa, profesorja umetnostne zgodovine na Rutgersu, z naslovom The Demiurge, v katerem je napovedal svoj namen ustvarjanja povsem nove umetnosti. Kot ilustracijo je priloÅŸil … skico z naslovom ‘Nekaj se bo zgodilo: happening’. Kaprow je s kolegi v oktobru 1956. v eni newyorÅ¡ki galeriji postavil produkcijo z naslovom 18 happeningov v 6 delih.« (â¹SLONâº, 1452. Gl. tudi KAPROW 1966.) V D se prav tako ne poudarja doloÄenega provokativnega odnosa happeninga do obÄinstva (gl. â¹MELZâº, II, 72; pretirano pa je, kot se tukaj poÄne, primerjanje happeninga z âŠaleatorikoâŠ). RiziÄno je tudi povezovanje happeninga s âŠfluxusom⊠(kot v â¹GRâº, 87), predvsem zato, ker je happening naziv za zvrst, âŠfluxus⊠pa je naziv za gibanje.
D: »(Naziv za) vrsto enomanualnih ali dvomanualnih âŠelektronskih orgelâŠ, ki jih je leta 1934 izumil AmeriÄan L. Hammond. âŠZvok⊠se proizvaja deloma mehansko, s pomoÄjo rotirajoÄih se tonskih koles. Gre za 91 kovinskih zobnikov s sinusnim zobatim profilom, ki jih elektromotor neprestano poganja. Pred vsakim zobnikom se nahaja tuljava z magnetnim jedrom v katerem se inducira sinusna izmeniÄna napetost, pri Äemer nastaja frekvenca, ki je proporcionalna Å¡tevilu obratov in (razliÄnem) Å¡tevilu zobnikov. Tipke delujejo kot stikala (âŠsproÅŸilni mehanizmiâŠ), ki pod pritiskom vodijo induktivni tok do ojaÄevalca, potem pa v zvoÄnike. (â¹RUFâº, 178)
KM: V D âŠelektroakustiÄnih orgel⊠se predlaga uvrÅ¡Äanje vseh vrst sodobnih, neakustiÄnih âŠorgel⊠â torej tudi Hammondovih orgel â med âŠelektronske orgleâŠ, kakor je omenjeno tudi v D in Å¡tevilnih drugih virih.
KR: Äeprav se v â¹GRIâº, II, 120 Hammondove orgle uvrÅ¡Äajo v âŠelektronske orgleâŠ, pa se v â¹GR6âº, VIII, 78, ne uvrÅ¡Äajo med âŠorgleâŠ, temveÄ med »elektronska glasbila s tipkami« = (electronic keyboard instrument), tako kot se v â¹GR6âº, VI, 106, âŠelektrokord⊠uvrÅ¡Äa med »elektronske klavirje« (= elecrophonic piano; gl. KR âŠelektrokordaâŠ). V obeh primerih gre za nesmiselno izmiÅ¡ljanje klasifikacijskih pojmov, ki bolj medejo kot pa natanÄno doloÄajo pomen pojma.
GL:âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠorgleâŠ.
â¹BASSâº, III, 490â491; â¹BKRâº, II, 166; â¹DOBâº, 93â94; â¹ENâº, 96; â¹FRâº, 36; â¹GRJâº, I, 476; â¹HIâº, 195; â¹HKâº, 171â172; â¹KNâº, 90; â¹Lâº, 245; â¹MELZâº, II, 66 = »Hammond orgle« (nepravilno!) = gl. tudi âŠelektronske orgleâŠ; â¹Pâº, 99 = »Hammond-orgle« (nepravilno!); â¹RANâº, 361 = gl. tudi âŠelektronske orgleâŠ; â¹RICâº, III, 333
KM: PriporoÄa se uporaba pojma samo v tistem pomenu, v katerem ga uporablja Schönbergova skladateljska teorija (gl. KR â t. 1 âŠosnovne oblike vrste, serijeâŠ).
D: 1) »(Naziv za notacijo, ki) predstavlja popolno emancipacijo ‘notacije’ od zvoÄne realizacije.
Taka notacija je pravzaprav risba, na kateri so zvokovna dogajanja ponazorjena simboliÄno … Z grafiÄno notacijo se zvoÄni procesi prikazujejo le pribliÅŸno ter je zato uporabna samo v glasbi improvizacijskega znaÄaja. GrafiÄna notacija pogosto vsebuje tudi znake tradicionalne notne pisave …, vendar je lahko tudi povsem avtonomna. V tem primeru ne vsebuje niÄesar konkretno glasbenega in jo lahko razlagamo kot Äisto grafiko.« (â¹MELZâº, II, 694â695).
2) »(Naziv za) uporabo neÄesa drugega namesto obiÄajnih simbolov … v … partituri. Obstajata dve vrsti: Najprej obstajajo notacije, ki odgovarjajo povsem posebnim skladateljskim potrebam, ki jim ne zadostujejo konvencionalni simboli: sem sodijo Feldmanovi sistemi kvadratov (v njegovem ciklu Projection iz 1950â51 …), ki mu omogoÄajo, da ne oznaÄi natanÄno âŠviÅ¡ine tonaâŠ, Å¡tevilni Cageevi diagrami … s pravili za interpretacijo (npr. Variations IâII) … Na drugi strani obstajo grafike, ki nimajo namena simbolizirati, temveÄ stimulirati. Tukaj je bil pionir Brown v svojem delu December 52, v katerem je ponujena le elegantna risba z ozkimi, Ärnimi pravokotniki na beli podlagi, ter vsekakor Cardewjev Treatise (1963â76).« (â¹GRâº, 84)
3) »(Naziv za) vrsto notacije, v kateri se znani … simboli izmenjujejo z novimi, grafiÄnimi znaki. Ti so lahko v doloÄeni meri zavezujoÄi, Äe ob njih obstajajo natanÄne (pogosto zapletene) razlage. Kot âŠakcijska notacija⊠lahko zahtevajo doloÄeno instrumentalno ali vokalno aktivnost (izvajalca).« (â¹EHâº, 124)
KM: Partitura Brownove skladbe December 52, ki se kot primer navaja v D 2:
GRAFICÌNA NOTACIJA: Brown, December 52
KR: D so namenoma izbrane tako, da se lahko opozori na veÄpomenskost grafiÄne notacije in âŠglasbene grafikeâŠ, ki se ji sicer ne posveÄa posebna pozornost niti v drugi literaturi: a) Ko se v D 1 opozarja, da grafiÄna notacija »predstavlja popolno emancipacijo ‘notacije’ od zvoÄne realizacije«, bi lahko pomislili, da gre za âŠglasbeno grafikoâŠ. Vendar pa je iz nadaljevanja oÄitno, da se misli samo na razliÄne moÅŸnosti realizacije v âŠzvokuâŠ, Äeprav je »Äista grafika« na koncu D 1 isto kot âŠglasbena grafikaâŠ, torej grafiÄno-likovni objekt, ki ne zahteva realizacije v âŠzvoku⊠(gl. KR âŠglasbene grafikeâŠ). (DrugaÄe pa: namesto âzvoÄni procesi» bi bilo ustrezneje govoriti o »zvokovnih procesih«, ker ni miÅ¡ljena kakovost zvoka, torej zvoÄnost, temveÄ sam medij, se pravi zvokovnost.!). b) V D 2 se meÅ¡ata grafiÄna notacija in âŠglasbena grafikaâŠ, oz. âŠglasbeno grafiko⊠se obravnava kot vrsto grafiÄne notacije, kar je samo deloma pravilno. c) V D 3 je pomen grafiÄne notacije najpravilneje definiran.
Torej: grafiÄna notacija je vrsta notacije, ki, za razliko od âŠglasbene grafikeâŠ, zahteva in ima za samoumevno realizacijo v âŠzvoku⊠â sicer se ne bi imenovala notacija. Zato obstaja vrsta priroÄnikov (npr. KARKOSCHKA 1966), v katerih se pojasnjuje funkcija in pomen novih, nekonvencionalnih znakov v grafiÄni notaciji, prav glede na realizacijo v âŠzvokuâŠ.
FR- in IT-ustreznica za grafiÄno notacijo (notation diagrammatique, notazione per diagrammi), ki sta navedeni v â¹Pâº, 95, nista bili najdeni v pregledani literaturi.
D: 1) »NedoloÄen naziv za vokalno izraÅŸanje med govorom in petjem kot (1) ritmiÄno vezano, a vendar glede na âŠviÅ¡ino tona⊠ne trdno doloÄeno petje; (2) z glasbenim âŠritmom⊠izenaÄen naÄin govorjenja, npr. v melodrami; (3) petje, ki sledi melodiji govora; (4) izvirni deklamacijski naÄin interpretiranja recitativa.« (â¹HIâº, 445).
2) »(Naziv za) govorno petje, poseben naÄin deklamacije, ki zdruÅŸuje prvine govora in petja. Uporabljajo ga A. Schönberg , A. Berg in drugi, sam naziv pa je vpeljal A. Schönberg v svojem melodramatskem ciklu Pierrot lunaire (1912), kjer … v predgovoru daje navodila za njegovo izvajanje.« (â¹MELZâº, III, 419).
KR: NEM pojem »Sprechstimme« je dvopomenski. Pomeni »govorni glas« (kot v â¹RANâº, 804 = »speakingvoice«) in »govorni part« (kot v â¹FRâº, 85â86). Ne prvi ne drugi pojem nista ne tehniÄna pojma in ne strokovna termina.
V D 1 se skuÅ¡a natanÄno doloÄiti veÄplastni pomen v Äim bolj sploÅ¡nem smislu, torej brez oziranja na Schönberga (pri Äemer »govorno petje« ni pravilen prevod »Sprechgesanga«, ker je »Gesang« nedvomno pesem, ne pa petje), kakor opazimo v veÄini pregledanih priroÄnikov.
Zanimivo je, da se v veÄini pregledanih priroÄnikov navaja izvirna NEM oblika, verjetno ker bi se na ta naÄin ÅŸelelo »Sprechgesang« povzdigniti do ravni tehniÄnega pojma, oz. strokovnega termina. Vendar po tem ni prave potrebe â ne samo zaradi pomena, doloÄenega v D 1, temveÄ tudi ker je ÅŸe sam Schönberg precej nejasno in megleno doloÄil pomen »Sprechgesanga« v uvodu v Pierrota lunairea, ki je omenjen v D 2, torej se prav tako zaradi nenatanÄnosti ne more govoriti o »Sprechgesangu« kot o tehniÄnem pojmu oz. strokovnem terminu (gl. o tem POLZOVIÄ 1989), za razliko od pojmov kot so npr. âŠelektronische MusikâŠ, âŠmusique conrÚte⊠in (deloma) *KlangfarbenmelodieâŠ.
Ni torej nobenega razloga, zakaj ne bi uporabljali govornega petja kot pojem v njegovi pomenski veÄplastnosti, ki je poudarjena v D 1, in ki je deloma pomembna za teminologijo âŠglasbe 20. stoletja⊠(posebej v t. 1, 2 in 3 D 1, glede na to, da je Pierrot lunaire po Schönbergovi presoji prav tako melodrama, kot piÅ¡e v D 2).
V â¹Lâº, 538 je navedeno neobstojeÄi ANG-pojem »inflected speech« (= »modulirani govor«), kot edini FR-pojem pa se iz nerazumljivih razlogov navaja »sprechgesang« (v navednicah).
GL:âŠgovorna skladbaâŠ.
â¹APEâº, 282 = »Sprechgesang, Sprechstimme« (gl. tudi »speech song«); â¹BASSâº, IV, 380 = »Sprechgesang« (ter povsem nenavadna oblika »Sprachgesang«, ki ga nikjer ni moÄ najti), â¹BOSSâº, 158â160 = »Sprechgesang«; â¹CANâº, 519 = »Sprechgesang«; â¹FRâº, 85 = »Sprechgesang«; â¹GRâº, 171â172 = »Sprechgesang«; â¹GR6âº, XVIII, 27 = »Sprechgesang, Sprechstimme«; â¹HOâº, 954 = »Sprechgesang«; â¹IMâº, 365 = »Sprechgesang, Sprechstimme« (gl. tudi »speech song«); â¹LAREâº, 1484 = »Sprechgesang«; â¹MIâº, III, 725 = »Sprechgesang«; â¹RICâº, IV, 268 = »Sprechgesang«; â¹Vâº, 704â705 = »Sprechgesang, Sprechstimme«
