HAMMONDOVE ORGLE

AN: Hammond organ; NEM: Hammond-Orgel, Hammondorgel; FR: orgue Hammond; IT: organo Hammond.

ET: Po izumitelju L. Hammondu; orgle.

D: »(Naziv za) vrsto enomanualnih ali dvomanualnih elektronskih orgel, ki jih je leta 1934 izumil Američan L. Hammond. Zvok se proizvaja deloma mehansko, s pomočjo rotirajočih se tonskih koles. Gre za 91 kovinskih zobnikov s sinusnim zobatim profilom, ki jih elektromotor neprestano poganja. Pred vsakim zobnikom se nahaja tuljava z magnetnim jedrom v katerem se inducira sinusna izmenična napetost, pri čemer nastaja frekvenca, ki je proporcionalna številu obratov in (različnem) številu zobnikov. Tipke delujejo kot stikala (sprožilni mehanizmi), ki pod pritiskom vodijo induktivni tok do ojačevalca, potem pa v zvočnike. (‹RUF›, 178)

KM: V D elektroakustičnih orgel se predlaga uvrščanje vseh vrst sodobnih, neakustičnih orgel – torej tudi Hammondovih orgel – med elektronske orgle, kakor je omenjeno tudi v D in številnih drugih virih.

KR: Čeprav se v ‹GRI›, II, 120 Hammondove orgle uvrščajo v elektronske orgle, pa se v ‹GR6›, VIII, 78, ne uvrščajo med orgle, temveč med »elektronska glasbila s tipkami« = (electronic keyboard instrument), tako kot se v ‹GR6›, VI, 106, elektrokord uvršča med »elektronske klavirje« (= elecrophonic piano; gl. KR elektrokorda). V obeh primerih gre za nesmiselno izmišljanje klasifikacijskih pojmov, ki bolj medejo kot pa natančno določajo pomen pojma.

GL: elektronski glasbeni instrumenti, orgle.

‹BASS›, III, 490–491; ‹BKR›, II, 166; ‹DOB›, 93–94; ‹EN›, 96; ‹FR›, 36; ‹GRJ›, I, 476; ‹HI›, 195; ‹HK›, 171–172; ‹KN›, 90; ‹L›, 245; ‹MELZ›, II, 66 = »Hammond orgle« (nepravilno!) = gl. tudi elektronske orgle; ‹P›, 99 = »Hammond-orgle« (nepravilno!); ‹RAN›, 361 = gl. tudi elektronske orgle; ‹RIC›, III, 333

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!