Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

VIŠINA ZVOKA

NEM: Klanghöhe.

D: Specifičen naziv za vrsto višine tona, ki ga je Schönberg v svoji razpravi o melodiji zvokovnih barv (SCHÖNBERG 1966: 503–504) dokaj nejasno primerjal z zvočno barvo.

KM: Schönberg si prizadeva dokazati, da je zvokov(n)a barva pomembna tudi pri tonu, ena dimenzija te zvokov(n)e barve, po kateri prepoznamo tudi ton, je ravno v. z.

KR: V celotni Schönbergovi razlagi ideje o melodiji zvokov(n)ih barv prevladuje splošna pojmovna zmeda, ki je tudi sicer značilna za njegovo skladateljsko teorijo. Tukaj je še dodatno potencirana, saj Schönberg skorajda ni poznal osnovnih pojmov iz akustike glasbe. (Enako zmedo srečamo pri njegovi razlagi enakovrednosti konsonance in disonance.) Kar si je želel s tem pojmom dokazati, je: glede na to, da že sam ton, vsebuje poleg višine tudi barvo – in to kot v. z. (»višina zvoka ni nič drugega kot zvokov(n)a barva« – SCHÖNBERG 1966: 503) –, bi bila potemtakem logična možnost, da se toni razvrščajo ne glede na višino, temveč glede na barvo oziroma da se namesto višine tona izmenjujejo – kot barve – v. z.

Pojem ima – kot Schönbergova izmišljotina – posebno mesto v razpravah o teoretičnem ozadju melodije zvokovnih barv, sicer pa je povsem neobvezen in tudi neutemeljen v akustiki glasbe, saj ne upošteva dovolj odnosa med tonom, zvokom in šumom, tj. akustične D zvokov(n)e barve.

V ‹L› se omenjajo povsem nepravilne ustreznice za NEM-pojem (ki se sicer pojavlja v prirejeni, vendar enako nerazumljivi obliki, tj. kot »notirana višina zvoka« = »notierte Klanghöhe«): »notated/actual pitch« (ANG), »Hauteur réelle« (FR), »altezza reale« (IT).

GL: melodija zvokovnih barv = (Klangfarbenmelodie), zvokov(n)a barva = barva zvoka = (zvočna barva), zvok.

PRIM: višina (tona).

‹EH›, 161, 162

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!