Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

STUDIO ZA ELEKTRONSKO GLASBO

ANG: electronic music studio; NEM: elektronisches Musikstudio, Studio für elektronische Musik.

ET: IT studio = (dobesedno) delovna soba, soba za učenje, iz lat. studium = enako, iz studere = učiti se, raziskovati (‹KLU›, 710); elektronska glasba.

D: »(Naziv za) kraj, kjer se ustvarja elektronska glasba. Velikost, cilj in oprema so lahko od studia do studia precej različni. Osnovna oprema se deli v tri skupine: 1. viri zvoka (oscilatorji, generatorji itn.); 2. predelovalci zvoka (filtri, generatorji ovonice … itn.); 3. magnetofoni.« (‹FR›, 26)

KM: D bi se lahko dopolnjevala in razširjala v neskončnost glede na tehnološki napredek, ki pa je razviden iz razvijanja in izpopolnjevanja opreme (v ‹FR›, 15, je kot samostojen pojem razložen »klasični s. z. e. g.«).

KR: Razumljivo je, da se v s. z. e. g. ne ustvarja le elektronska glasba, temveč tudi konkretna, tj. (seveda je to odvisno od opreme) tudi računalniška glasba. Vendar bi bilo vztrajanje pri takšnih pomenskih malenkostih zares pretirano, saj se je raba pojma s. z. e. g. udomačila za vse omenjene vrste glasbe, med katerimi je včasih težko, najpogosteje pa tudi nesmiselno, vztrajati pri pomenskih razlikah. (Razlika med elektronsko in konkretno glasbo je zgodovinska (gl. KM konkretne glasbe), razlika med elektronsko in računalniško glasbo pa naj bi temeljila na čistosti uporabe analogne oziroma digitalne tehnologije, kar je skorajda nemogoče izpeljati.)

V ‹EH›, 331, se omenja »elektronisches Studio« kot okrajšava. Če jo že uporabimo, ­moramo biti pozorni na to, da je v slovenščini uveljavljen pojem elektronski studio, čeprav je pravilneje elektronski, ne pa elektronski studio (gl. KR elektronski studio). [V hrvaškem izvirniku obstaja tudi geslo »elektronički studio«, vendar v slovenščini zmeraj uporabljamo samo pridevnik »elektronski«, ko govorimo o zvrsti glasbe in z njo povezanih pojmih, zato slovenska ustreznica tega gesla, ki bi se sicer glasila »elektronski studio«, ni uvrščena v prevod. Op. prev.]

V vsakem primeru je nujno razlikovati s. z. e. g. in tonski studio.

GL: avtomatska glasba = računalniška glasba, elektronska glasba, konkretna glasba = (musique concrète), računalniška glasba = avtomatska glasba.

PRIM: tonski studio.

‹GR6›, VI, 108; ‹MGG›, XVI, 59–62

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!