ANG: serial music; NEM: serielle Musik; FR: musique sérielle; IT: musica seriale.
ET: ♦Serija♦.
D: 1) »(Naziv za) skladateljsko tehniko, ki so jo okoli leta 1950 razvili O. Messiaen, P. Boulez in drugi. Povezana je z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, katere temelj predstavlja ♦vrsta♦ tonskih višin, druge glasbene ♦parametre♦, kot so ♦trajanja♦, ♦intenzitet♦, ♦zvokov(n)a barva♦ in artikulacija …, podrejena vnaprej določenemu, večslojnemu serialnem redu.« (‹HI›, 425)
2) »Generični pojem, ki se nanaša na glasbo, ki temelji na ♦serialni♦ ali ♦dvanajsttonski tehniki♦.« (‹FR›, 80)
3) »(Serialna glasba) je, že glede na tehnične predpogoje, ki jo določajo, nekaj več ali drugačnega od same tehnike skladanja. Metoda, po kateri se vsa glasbena področja strukturirajo s serialnim zaporedjem, nato pa znova po posebnih pravilih o povezovanju stopajo v dinamično razmerje, namreč temelji na prepričanju, da se bo s takšno popolno organizacijo ustavil tudi glasbeni smisel.« (‹DIB›, 342)
KR: D 1 je edina sprejemljiva, čeprav je s. g. pravzaprav posledica uporabe ♦serialne tehnike♦. D 2 temelji na sopomenskosti ♦vrste♦ in ♦serije♦, zlasti na ANG- in FR-govornem območju (gl. D 2 ♦serialne tehnike♦), kar je v slovenskem jeziku povsem nesprejemljivo. D 3 je primer D, ki (čeprav ga ponuja vrhunska avtoriteta) pojem postavlja pod vprašaj, še preden ga sploh definira.
S. g. je, če jo omejimo na pomen v D 1, tj. na glasbo, ki je skladana s ♦serialno tehniko♦, povsem legitimen pojem, v nasprotju z ♦aleatorično glasbo♦ (tj. »naključno glasbo«), ♦dvanajsttonsko glasbo♦ (tj. »glasbo, ki uporablja dvanajst ♦tonov♦«), ki so okrajšave sicer nujno daljših nazivov. V ‹MELZ›, III, 336–338, se uporablja pojem »serijelna (muzika)«, kar verjetno izhaja iz NEM in FR »s(e)ériell(e)«, vendar je v slovenskem jeziku nesprejemljiv. Po drugi strani mednarodne oblike »serialna« v nobenem primeru ne moremo zamenjati s »serijsko«, saj takšen naziv pomeni nekaj povsem drugega oziroma v glasbenem izrazju ne pomeni nič.
GL: ♦punktualna glasba♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.
PRIM: ♦aleatorična glasba♦, ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦postserialna glasba♦.
‹BKR›, IV, 150–151 ; BLUMRÖDER 1985; ‹H›, 49, 63; ‹HO›, 930–932; ‹KS›, 145–161; ‹LARE›, 1437–1439; ‹M›, 553; ‹MGG›, XIV, 1529–1533; ‹P›, 290; ‹RAN›, 741–743; ‹RIC›, IV, 203; ‹RL›, 868–870; ‹ROS›, 208–209