ANG: extended, expanded tonality; NEM: erweiterte Tonalität; FR: tonalité élargie; IT: ampliamento della tonalità.
ET: ♦Tonaliteta♦.
D: 1) »(Naziv za) stanje, v katerem temeljna ♦tonaliteta♦ še vedno prevladuje, kljub dodanim različnim melodičnim in harmoničnim figuracijam.« (RÉTI 1975R: 67)
2) »(Naziv za) glasbo, ki temelji na konceptu tonalitetne enotnosti, hkrati pa bolj ali manj zavrača klasično funkcijsko ♦tonaliteto♦.« (‹JON›, 97)
KM: D 2 je interpretacija opredelitve Dallina (DALLIN 1957: 47–50) in Hodeirja (HODEIR 1961: 234) v ‹JON›, 97. Pri tem se opozarja, da je točno mejo med r. t. in ♦pantonaliteto♦ nemogoče postaviti.
V ‹G›, 19–26, so navedeni, mdr., naslednji posegi v r. t.:
a) poseben značaj kadence, npr. na koncu 1. dela Petruške Stravinskega (1911; gl. primer Petruške Stravinskega zgoraj);
b) zaostritev trozvoka z dodajanjem sekund, npr. v Honeggerjevem oratoriju Kralj David (1921), str. 71–74 v partituri (godala; gl. zgornji primer);
c) mešanje dura in mola, npr. v 143. skladbi iz VI. knjige Bartókovega Mikrokozmosa (1939; gl. spodnji primer);
d) razvijanje posebne funkcije vodilnega tona, npr. na začetku Bartókove Glasbe za godala, tolkala in čelesto (1936; gl. primer v nadaljevanju).
KR: R. t. se lahko uporablja, če se je ne meša s pomenom ♦pantonalitete♦, ki ga skuša določiti Réti (RÉTI 1975R: 67; gl. D 2 ♦pantonalitete♦). R. t. je vsekakor bližja ♦antitonaliteti♦ (‹GL›, 56) kot ♦atonaliteti♦ (gl. KM ♦antitonalitete♦ in ♦atonalitete♦).
RAZŠIRJENA TONALITETA: Stravinski, Petruška
GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalnost♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.
PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.
‹FR›, 28; ‹H›, 36; ‹P›, 262–263