ANG: popular music, light music; NEM: popular music, populÀre Musik, leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: popular music, musique populaire (gl. KR), musique légÚre; IT: popular music, musica popolare (gl. KR), musica leggera.
ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (â¹KLUâº, 555).
D: 1) »(Naziv za) mnoÅŸiÄno razÅ¡irjeno glasbo v zadnjih stoletjih. V 18. in 19. stol. se je razvila, veÄinoma v Evropi in Ameriki, vrsta (glasbe), ki se je razlikovala tako od folklore1 kot od klasiÄne ali umetniÅ¡ke glasbe. Od folklore1 se je razlikovala po tem, da je bila harmoniÄna in notirana in da je razvila ⊠stil, ki se ni razlikoval po ⊠obmoÄjih ali etniÄnih skupinah. Äeprav so bili komadi popularne glasbe na zaÄetku v nekaterih sploÅ¡nih znaÄilnostih podobni soÄasni klasiÄni glasbi, so bili kljub temu krajÅ¡i in bolj preprosti, manj zahtevni za izvajalca in posluÅ¡alca.« (â¹RANâº, 646)
2) »’Popularen’ je pojem, ki se brez velike natanÄnosti povezuje z veliko vrstami glasbe. Ne sugerira samo tega, da je ta vrsta glasbe namenjena Å¡iroki publiki âŠ, temveÄ tudi, da ni preveÄ zahtevna, tudi ni inovativna, ter da po namenu ni resna, kot so resne klasiÄne vrste (simfonije, sonate, opere itn.). Folklorna glasba,1 âŠjazzâŠ, dunajski valÄki in komiÄne opere Gilberta in Sullivana se lahko oznaÄijo kot vrste popularne glasbe, pojem pa ⊠se prav tako pogosteje, pa tudi natanÄneje nanaÅ¡a na manj razliÄne stile v komercialni âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki so jih z obujanjem âŠjazza⊠ustvarjali plesni âŠbandiâŠ, pevci v noÄnih klubih ⊠in skladatelji âŠmuzikalaâŠ. Z radiem in gramofonom, kasneje pa s filmi in televizijo, se je ustvarilo mnoÅŸiÄno posluÅ¡alstvo, nekateri skladatelji in izvajalci pa so postali mednarodno popularni. Modo je v popularni glasbi ⊠teÅŸko natanÄno opisati, glavni vplivi pa vkljuÄujejo âŠcharleston⊠v dvajsetih letih, âŠbig band⊠in pesmi Gershwina, Porterja, Berlina in Kerna v tridesetih letih, ter â v Å¡tiridesetih letih â superzvezde med izvajalci (kot so Bing Crosby in Frank Sinatra). V petdesetih in Å¡estdesetih letih se pojavijo ⊠mladi posluÅ¡alci Elvisa Presleyja, Beatlesov in Boba Dylana.« (â¹IMâº, 300)
3) »’Popular Music’ je v ZdruÅŸenih drÅŸavah Amerike (naziv za vrsto) âŠzabavne glasbeâŠ,2 katere dolgoletni glavni predstavnik je Frank Sinatra. Njene znaÄilnosti ⊠slike moÄnih Äustev, vpadljive melodijske âŠformule⊠âŠ, ⊠instrumentacija z godali, zborom ⊠in podobno. Milijonski Sinatrov âŠhit⊠‘Stangers in the Night’ skladatelja Berta Kaempferta lahko rabi kot primer. Rezultat (prejÅ¡njega) opisa je, da sta Popular Music in âŠrock glasba⊠glede odnosa in stila, pa tudi glede ciljne publike, temeljito razliÄni. Poznavalci in ljubitelji âŠrock glasbe⊠se nikoli niso mogli dovolj energiÄno distancirati od sentimentalnosti ⊠Popular Music. Uporaba pojma je problematiÄna v knjigi All You Need Is Love. The Story of Popular Music Tonyja Palmerja (London, 1976).« (â¹KNâº, 158)
KR: Kompleksnost tega pojma v njegovi veÄpomenskosti natanÄno prikazujejo predlagane D. V D 1 je p. g. zgodovinska kategorija, ki je v nadaljevanju natanÄno razloÅŸena, upoÅ¡tevaje tudi âŠglasbo 20. stoletjaâŠ. (V tem Pojmovniku so vsi prevodi »popular music« iz â¹RAN⺠vedno natanÄno prevedeni kot p. g., Äeprav je vÄasih njegova uporaba problematiÄna â gl. KR âŠrock and rolla⊠in KR âŠrock glasbeâŠ.) V D 2 se ohranja pojem kot zgodovinska kategorija, vendar se njegov pomen skuÅ¡a zoÅŸati, upoÅ¡tevaje âŠglasbo 20. stoletja⊠(podobno kot v â¹Vâº, 583â586). V D 3 pa se pomen pojma, v njegovi izvirni ANG-obliki (kar se je ohranilo tudi pri prevodu), Å¡e bolj oÅŸa.
ANG-pojem »light music«, NEM-pojma »leichte Musik« in »Unterhaltungsmusik«, FR-pojem »musique légÚre« in IT-pojem »musica leggera« so predlagani v â¹BR⺠, 188â189. Nikakor niso sopomenke p. g., ker je njihov pomen bliÅŸe pomenu âŠzabavne glasbeâŠ, ki se v tem Pojmovniku, ravno zaradi specifiÄnega pomena p. g., skuÅ¡a razlikovati od p. g. Å e bolj nesmiselno pa je enaÄenje p. g. z »narodno glasbo« (NEM = »Volksmusik«) v â¹Lâº, 638 (prim. KR âŠfolka, folk glasbe, folk stila), Äeprav se lahko FR- oziroma IT- pojem, »musique populaire« in »musica popolare«, po ET prav tako razloÅŸita. V â¹HIâº, 360, se ANG pojma »popular music, pop music« navajata kot sopomenki in se prevajata kot »volkstÃŒmliche Musik«, kar je seveda povsem zgreÅ¡eno. Pojem je torej treba previdno uporabljati: a) kot zgodovinsko kategorijo v smislu D 1, upoÅ¡tevaje âŠglasbo 20. stoletja⊠v smislu D 2 (v â¹MELZ⺠pojem sploh ni obdelan, ker se oÄitno razume kot sopomenka za âŠzabavno glasbo⊠â npr. D 1 âŠaranÅŸmajaâŠ); b) kot poseben pomen â kot v D 3, pri Äemer bi ga bilo treba uporabljati v izvirni, ANG-obliki, Äeprav niti na ANG-govornem obmoÄju â kot je opozorjeno na koncu D 3 â njegov pomen ni povsem jasen.  Â
GL: âŠbeguineâŠ, âŠbossa novaâŠ, âŠboston, bostonski valÄekâŠ, âŠcalypsoâŠ, âŠcha-cha-chaâŠ, âŠcharlestonâŠ, âŠcountry (glasba), âŠcountry glasbaâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠjazzâŠ, âŠjuke boxâŠ, âŠmamboâŠ, âŠnew age (music)⊠(gl. KR), âŠone-stepâŠ, âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠrumbaâŠ, âŠsalsaâŠ, âŠsambaâŠ, âŠshimmyâŠ, âŠÅ¡ansona⊠(gl. KR), âŠtangoâŠ, âŠtwo-stepâŠ.
PRIM: âŠzabavna glasbaâŠ.
â¹GR6âº, XV, 87â121; â¹HKâº, 289â290
1 V izvirniku je »folk music«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.
2 V izvirniku se tukaj navaja neobiÄajen in redek pojem »Entertainer-Musik«.