POINTILIZEM = ♦PUNKTUALIZEM♦

ANG: pointillism; NEM: Punktualismus; FR: ponctualisme, pointillisme; IT: puntillismo.

ET: ANG in FR point = točka, iz lat. punctum = točka.

D: 1) »(Naziv za) tehniko v slikarstvu, ki jo je raziskoval predvsem Georges Seurat v osemdesetih letih 19. stoletja, v kateri se barve nanaša po načelu mozaika točk ali s kratkimi potezami s čopičem, namesto v večjih, celotnih poljih; iz oddaljenosti se točke potopijo v subtilno nihajočo površino barve in svetlobe. Pojem se uporablja za (nekatere od skladb) Antona Weberna in drugih skladateljev po njem. V tej glasbi se posamezne note ali razredčeni akordi, vsak s svojo barvo, nivojem dinamike in z artikulacijo, slišijo v relativni izolaciji in v točnih časovnih odnosih z drugimi (takšnimi) zvočnimi dogodki. Izposoja pojma iz likovnih umetnosti sugerira, da se ti zvočni dogodki, ko jih slišimo v obsežnejšem kontekstu, združujejo v koherentne zvočne oblike.« (‹V›, 578–579)

2) »Pojem, s katerim je, skupaj s punktualno glasbo, skladatelj in akustik Herbert Eimert leta 1953 označil metodo skladanja, ki do skrajnih meja individualizira vsak zvočni fenomen, ki jo je imel za razpotje različnih variacij akustičnih lastnosti (višine, trajanja, intenzitete, barve), ki med seboj niso odvisne.« (‹BOSS›, 133)

KM: V ‹JON›, 219, je naveden odlomek iz Webernovega Godalnega kvarteta, op. 28 (I. st.), kot primer za p. (gl. D 1):

Kot je razvidno iz D 1, je pojem izposojen iz terminologije likovnih umetnosti in se v glasbi 20. stoletja uporablja tudi po analogiji z vizualnim, ne le slušnim vtisom, ki ga naredijo partiture skladb, ki sodijo v p.

Pripona -izem po navadi nakazuje naziv za slog, obdobje in podobno […]. Tako bi tudi p. prvotno moral nakazovati slogovne značilnosti punktualne glasbe, ki je sicer trajala prekratko, da bi p. lahko označeval tudi obdobje.

KR: Po D 1 in KM – t. a punktualne glasbe je H. Eimert prvič uporabil pojem leta 1952, in ne 1953, kot je navedeno v D 2.

Posebej v ameriški literaturi (‹CP1›, 3; ‹FR›, 67; ‹RAN›, 643) se p. navaja v povezavi z melodijo zvokovnih barv. Treba je vedeti, da avtor melodije zvokovnih barv A. Schönberg o tej ‘melodiji’ nikoli ni razmišljal na tak način (gl. KR melodije zvokovnih barv).

V ‹P›, 267, je naveden tudi izmišljeni IT-pojem »puntinismo«.

GL: punktualna glasba, serializem.

PRIM: divizionizem, punktualizem.

‹CH›, 303–304; ‹CP1›, 241; ‹CP2›, 342; ‹HO›, 810; ‹IM›, 298; ‹MELZ›, III, 145; ‹RIC›, III, 504; ‹SLON›, 1476

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!