ANG: pointillism; NEM: Punktualismus; FR: ponctualisme, pointillisme; IT: puntillismo.
ET: ANG in FR point = ♦točka♦, iz lat. punctum = ♦točka♦.
D: 1) »(Naziv za) tehniko v slikarstvu, ki jo je raziskoval predvsem Georges Seurat v osemdesetih letih 19. stoletja, v kateri se barve nanaša po načelu mozaika ♦točk♦ ali s kratkimi potezami s čopičem, namesto v večjih, celotnih ♦poljih♦; iz oddaljenosti se ♦točke♦ potopijo v subtilno nihajočo površino barve in svetlobe. Pojem se uporablja za (nekatere od skladb) Antona Weberna in drugih skladateljev po njem. V tej glasbi se posamezne note ali razredčeni ♦akordi♦, vsak s svojo ♦barvo♦, nivojem ♦dinamike♦ in z artikulacijo, slišijo v relativni izolaciji in v točnih časovnih odnosih z drugimi (takšnimi) ♦zvočnimi dogodki♦. Izposoja pojma iz likovnih umetnosti sugerira, da se ti ♦zvočni dogodki♦, ko jih slišimo v obsežnejšem kontekstu, združujejo v koherentne zvočne oblike.« (‹V›, 578–579)
2) »Pojem, s katerim je, skupaj s ♦punktualno glasbo♦, skladatelj in akustik Herbert Eimert leta 1953 označil metodo skladanja, ki do skrajnih meja individualizira vsak zvočni fenomen, ki jo je imel za razpotje različnih variacij akustičnih lastnosti (♦višine♦, ♦trajanja♦, ♦intenzitete♦, ♦barve♦), ki med seboj niso odvisne.« (‹BOSS›, 133)
KM: V ‹JON›, 219, je naveden odlomek iz Webernovega Godalnega kvarteta, op. 28 (I. st.), kot primer za p. (gl. D 1):
Kot je razvidno iz D 1, je pojem izposojen iz terminologije likovnih umetnosti in se v ♦glasbi 20. stoletja♦ uporablja tudi po analogiji z vizualnim, ne le slušnim vtisom, ki ga naredijo partiture skladb, ki sodijo v p.
Pripona -izem po navadi nakazuje naziv za slog, obdobje in podobno […]. Tako bi tudi p. prvotno moral nakazovati slogovne značilnosti ♦punktualne glasbe♦, ki je sicer trajala prekratko, da bi p. lahko označeval tudi obdobje.
KR: Po D 1 in KM – t. a ♦punktualne glasbe♦ je H. Eimert prvič uporabil pojem leta 1952, in ne 1953, kot je navedeno v D 2.
Posebej v ameriški literaturi (‹CP1›, 3; ‹FR›, 67; ‹RAN›, 643) se p. navaja v povezavi z ♦melodijo zvokovnih barv♦. Treba je vedeti, da avtor ♦melodije zvokovnih barv♦ A. Schönberg o tej ‘melodiji’ nikoli ni razmišljal na tak način (gl. KR ♦melodije zvokovnih barv♦).
V ‹P›, 267, je naveden tudi izmišljeni IT-pojem »puntinismo«.
GL: ♦punktualna glasba♦, ♦serializem♦.
PRIM: ♦divizionizem♦, ♦punktualizem♦.
‹CH›, 303–304; ‹CP1›, 241; ‹CP2›, 342; ‹HO›, 810; ‹IM›, 298; ‹MELZ›, III, 145; ‹RIC›, III, 504; ‹SLON›, 1476