PLURALIZEM

ANG: pluralism; NEM: Pluralismus.

ET: Lat. pluralis = ki se nanaša na več kot enega, iz plus = več (‹KLU›, 552).

D: 1) V terminologiji glasbe 20. stoletja naziv za sočasen in enakovreden obstoj povsem različnih, pa tudi nasprotnih si stilov in tehnik skladanja, npr. neoklasicizma in dvanajsttonske tehnike na začetku dvajsetih let; ali: eksperimentalne glasbe in nove preprostosti osemdesetih let.

2) »(Naziv za) včasih sočasno uporabo različnih slogov v istem delu. To je pojem, ki ga B. A Zimmermann uporablja za kolaž.« (‹GR›, 139)

KM: Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […].

KR: Obe D sta pravzaprav sopomenski, čeprav D 2 uvršča pomen pojma v skladeteljsko teorijo B. A Zimmermanna (gl. tudi ‹Z›, 310–311), v kateri p. ni razumljen kot kolaž. V zvezi s svojo skladbo Dialoge (1960) Zimmermann v ZIMMERMANN 1974a: 99 p. prvič omenja v besedni zvezi »pluralističen zvok«, »ki se stalno spreminja v gostoti in kontinuiteti« (prim. tudi EBBEKE 1986: 130). V zvezi s VI. delom te skladbe pa Zimmermann v ZIMMERMANN 1974a: 100 razlaga citat in kolaž, ki ju v njem tudi uporabi (prim. tudi EBBEKE 1986: 131–132). Uporaba citata in kolaža pri Zimmermannu izhaja iz njegovega specifičnega koncepta »kroglaste oblike časa« (= »Kugelgestalt der Zeit«) (gl. o tem ‹GL›, 190–191 – op. v A.II.3.e/6; ZIMMERMANN 1974: 35; EBBEKE 1986: 132–133).

Morfološko bi moral (glede na pripono -izem) p. predstavljati oznako za slog in obdobje v smislu D 1. V glasbi 20. stoletja ga namreč ne moremo v tem smislu jasno časovno zamejiti (gl. obe D glasbe 20. stoletja), je pa termin v pristopu h glasbi 20. stoletja neizbežen, razen v skladateljski teoriji B. A Zimmermanna, kjer ima poseben pomen.

GL: citat, citatna tehnika (skladanja), kolaž, kolažna tehnika (skladanja) = (collage), metaglasba, montaža, tehnika montaže.

BLUMRÖDER 1980: 6; ‹M›, 519

Author

Dodaj odgovor