ANG: pluralism; NEM: Pluralismus.
ET: Lat. pluralis = ki se nanaÅ¡a na veÄ kot enega, iz plus = veÄ (â¹KLUâº, 552).
D: 1) V terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠naziv za soÄasen in enakovreden obstoj povsem razliÄnih, pa tudi nasprotnih si stilov in tehnik skladanja, npr. âŠneoklasicizma⊠in âŠdvanajsttonske tehnike⊠na zaÄetku dvajsetih let; ali: âŠeksperimentalne glasbe⊠in âŠnove preprostosti⊠osemdesetih let.
2) »(Naziv za) vÄasih soÄasno uporabo razliÄnih slogov v istem delu. To je pojem, ki ga B. A Zimmermann uporablja za âŠkolaÅŸâŠ.« (â¹GRâº, 139)
KM: Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […].
KR: Obe D sta pravzaprav sopomenski, Äeprav D 2 uvrÅ¡Äa pomen pojma v skladeteljsko teorijo B. A Zimmermanna (gl. tudi â¹Zâº, 310â311), v kateri p. ni razumljen kot âŠkolaÅŸâŠ. V zvezi s svojo skladbo Dialoge (1960) Zimmermann v ZIMMERMANN 1974a: 99 p. prviÄ omenja v besedni zvezi »pluralistiÄen âŠzvokâŠÂ«, »ki se stalno spreminja v âŠgostoti⊠in kontinuiteti« (prim. tudi EBBEKE 1986: 130). V zvezi s VI. delom te skladbe pa Zimmermann v ZIMMERMANN 1974a: 100 razlaga âŠcitat⊠in âŠkolaÅŸâŠ, ki ju v njem tudi uporabi (prim. tudi EBBEKE 1986: 131â132). Uporaba âŠcitata⊠in âŠkolaÅŸa⊠pri Zimmermannu izhaja iz njegovega specifiÄnega koncepta »kroglaste oblike Äasa« (= »Kugelgestalt der Zeit«) (gl. o tem â¹GLâº, 190â191 â op. v A.II.3.e/6; ZIMMERMANN 1974: 35; EBBEKE 1986: 132â133).
MorfoloÅ¡ko bi moral (glede na pripono -izem) p. predstavljati oznako za slog in obdobje v smislu D 1. V âŠglasbi 20. stoletja⊠ga namreÄ ne moremo v tem smislu jasno Äasovno zamejiti (gl. obe D âŠglasbe 20. stoletjaâŠ), je pa termin v pristopu h âŠglasbi 20. stoletja⊠neizbeÅŸen, razen v skladateljski teoriji B. A Zimmermanna, kjer ima poseben pomen.
GL: âŠcitat, citatna tehnika (skladanja)âŠ, âŠkolaÅŸ, kolaÅŸna tehnika (skladanja)⊠= (collage), âŠmetaglasbaâŠ, âŠmontaÅŸa, tehnika montaÅŸeâŠ.
BLUMRÃDER 1980: 6; â¹Mâº, 519
