PERMUTACIJA (VRSTE, SERIJE)

ANG: permutation; NEM: Permutation; FR: permutation; IT: permutazione.

ET: Lat. permutatio = sprememba, iz permutare = spremeniti, iz predl. per = skozi in mutare = spreminjati (‹KLU›, 536, 494); ♦serija♦.

D: »V ♦sodobni glasbi♦ (naziv za) matematični postopek, ki ga sestavlja spreminjanje zaporedja elementov določene ♦vrste♦; npr. iz ♦vrste♦ treh ♦tonov♦ (c, d, e) s permutacijo dobimo 1x2x3, skupaj 6 različic (c-d-e, c-e-d, d-c-e, d-e-c, e-c-d, e-d-c). Permutacija se je veliko uporabljala v ♦dodekafoniji♦; iz ♦12-tonske vrste♦ je možno izvesti 1x2x3x4x5x6x7x8x9x10x11x12, skupaj 479 001 600 različic … V ♦serialni glasbi♦ se permutacija ne nanaša le na tonske ♦višine♦, temveč na vse tonske in druge ♦parametre♦.« (‹MELZ›, Ill, 62)

KR: V D, ki popolnoma zagotavlja in določa pomen pojma, je ♦vrsto♦ vedno možno dopolniti tudi s ♦serijo♦ (oziroma z ♦modusom♦ v posebnem pomenu – gl. KM ♦modusa♦, ne pa tudi z ♦lestvico♦ – gl. KR ♦lestvice♦).

»♦Vrsta♦ treh ♦tonov♦«, ki je omenjana v D, je pravzaprav ♦segment vrste♦ oziroma ♦trikord♦.

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦modus♦ (v posebnem pomenu), ♦vrsta♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦.

PRIM: ♦rotacija (vrste, serije)♦.

‹BASS›, III, 627; ‹BKR›, III, 290; ‹EH›, 250; EIMERT 1964: 136–137; ‹FR›, 65; ‹G›, 45; ‹HI›, 349; ‹JON›, 211–212; ‹MI›, 111, 412 = vodilka k »mutation«, v ‹MI›, Ill, 272, brez pomena v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, čeprav se v ‹MI›, III, 697, pojem vseeno pojavlja v povezavi s ♦serijo♦; ‹RL›, 722–723