ANG: root (of a chord), key note (â¹Lâº, 238 â gl. KM), fundamental note (â¹APEâº, 255 â gl. KR); NEM: Grundton; FR: fondamentale; IT: fondamentale, tonica (â¹Lâº, 238 â gl. KM).
ET: âŠTonâŠ.
D: »(Naziv za najgloblji âŠtonâŠ) kakega âŠakorda⊠…, ko so vsi âŠtoni⊠tega âŠakorda⊠razporejeni po tercah. Tako je g osnovni ton âŠakorda⊠d-f-g-h, glede na to, da je pri terÄni gradnji navedenih âŠtonov⊠najgloblji.
Iz tega izhaja, da je tudi âŠakord⊠v (osnovni) obliki … po tem, kadar je njegov (osnovni) ton v najniÅŸjem glasu, ne glede na medsebojni razpored drugih âŠtonovâŠ. Naslednji primer prikazuje nekaj moÅŸnosti (osnovne) oblike âŠakorda⊠g-h-d-f:«
(â¹MELZâº, Ill, 557)
KM: NEM-pojem ima tri pomene: 1) o. t. âŠakordaâŠ; 2) tonika ali zaÄetni âŠton⊠katerekoli âŠlestvice⊠(Äeprav bi morali toniko omejiti na prvo stopnjo dur-molove tonalitetne âŠlestviceâŠ); najgloblji âŠalikvotâŠ, tj. âŠtemeljni tonâŠ, kakor je definirano v Pojmovniku (gl. â¹BKRâº, II, 154â155; â¹HIâº, 189; â¹HKâº, 168; â¹KNâº, 88; â¹RLâº, 355). ANG-pojem »key note« in IT pojem »tonica« (= »tonika«), kot je navedeno v â¹Lâº, 238, sta sopomenki t. 2 NEM-pojma. (NEM-pojma »Fundamentston«, kot je navedeno v â¹Pâº, 221, v strokovni literaturi ni moÄ najti.)
KR: Pravilna FR- ustreznica o. t. je »fondamentale« (â¹HOâº, 393; â¹LAREâº, 600), torej brez »son«, ker je »son fondamental« sopomenka âŠtemeljnega tona⊠(â¹CANâº, 194; â¹HOâº, 949).
Po â¹BASSâº, II, 259, in po â¹RICâº, II, 214, v IT obstaja samo »fondamentale«, s Äimer se misli na o. t. in na âŠtemeljni tonâŠ. Zato sta IT-pojma »[nota] fondamentale« (â¹Pâº, 221) in »suono fondamentale« (â¹Lâº, 238) napaÄni ustreznici za o. t.
Na sploÅ¡no se niti v â¹L⺠niti v â¹P⺠o. t. ne razlikuje od âŠtemeljnega tonaâŠ.
Zanimivo je, da je v â¹MELZâº, Ill, 557, naveden samo âŠtemeljni ton⊠(kot tudi »temeljna oblika âŠakordaâŠÂ«). V â¹MELZâº, I, 37 (gl. D 1 âŠalikvota, alikvotnih tonovâŠ), je namreÄ omenjen tudi o. t., sicer v smislu âŠtemeljnega tonaâŠ, kot se priporoÄa v Pojmovniku.
D se sklicuje na terÄno naÄelo tvorbe âŠakordov⊠v okviru klasiÄnega harmonskega âŠsistemaâŠ. V nekaterih drugih D to naÄelo ni posebej poudarjeno: V â¹APEâº, 255, je npr. pojem »root« definiran kot: »Osnovna nota,1 nad katero se oblikuje âŠakord⊠z dodajanjem terc npr.« Ta »npr.« poudarja, da se pojem ne nanaÅ¡a le na terÄno naÄelo. Nasprotno temu se v â¹RANâº, 718, pojem »root« prav tako omejuje na tonalitetno (funkcijsko) âŠharmonijoâŠ, vendar se tam navaja: »âŠAkorduâŠ, ki zveni z osnovnim tonom na najniÅŸji frekvenci, pravimo, da je v osnovnem poloÅŸaju2 (tudi Äe drugi âŠtoni⊠ne zvenijo kot razporejene terce).« Äeprav bi tej formulaciji morali dati prednost pred drugim primerom iz D, lahko sklenemo, da bi se o. t. moral uporabljati tudi izven konteksta tonalitetne (funkcijske) âŠharmonije⊠kot naziv za najgloblji âŠton⊠kateregakoli âŠakordaâŠ. To bi bilo izredno uporabno za terminologijo âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ki uporablja âŠakorde⊠brez kakrÅ¡nekoli povezave s tonalitetno (funkcijsko) âŠharmonijoâŠ.
V D je âŠtemeljni ton⊠namenoma zamenjan z o. t. (»osnovni« v oklepaju je v izvirni D »temeljni«). âŠTemeljni ton⊠po svojem pomenu bolj ustreza tistemu (âŠsinusnemu) tonu⊠ki, kot temelj, nad seboj povzroÄa nihanje âŠparcialaâŠ. Zato ga je, kljub avtoritetni rabi v â¹MELZâº, Ill, 557, in tudi kljub uveljavljenosti v uÄni praksi, vseeno bolje uporabljati namesto o. t., Âkaterega pomen bi morali omejiti na najgloblji âŠton⊠kateregakoli âŠakorda⊠(gl. tudi KR â t. e. 1 âŠimpresionizmaâŠ).
GL: âŠharmonijaâŠ, âŠtonâŠ, âŠvertikalna zvoÄnostâŠ, âŠzvoÄnost⊠(D 2).
PRIM: âŠtemeljni tonâŠ.
â¹CHâº, 298; â¹IMâº, 326; â¹MIâº, II, 115; â¹MIâº, I, 242
1 V izvirniku: »fundamental note«, kar je nenavadno glede na D pojma »fundamental tone« v â¹RANâº, 330, po kateri je »fundamental tone« (kot tudi »fundamental« â prim. â¹FRâº, 33) sopomenka âŠtemeljnega tonaâŠ. (V â¹IMâº, 389, se opozarja, da je »note« v ameriÅ¡ki ANG sopomenka âŠtonaâŠ, kar tu ni tako pomembno.)
2 V izvirniku: »root position«.