ANG: mode; NEM; Modus; FR: mode; IT: modo.
ET: Lat. modus = âŠmeraâŠ, koliÄina, velikost, pravilo, naÄin (â¹KLUâº, 484); tj. naÄin medsebojnega obnaÅ¡anja âŠtonov⊠v neki âŠlestviciâŠ.
D: Kakor je navedeno v KR âŠmodaliteteâŠ, modus je naziv za vsako âŠlestvicoâŠ, razen dur-mol tonalitetne (gl. âŠtonalitetaâŠ).
KM: Modus je v terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠pomemben pojem, ker se z njim oznaÄujejo vse vrste lestviÄne sistematiÄnosti, ki nimajo veze z dur-molovo âŠtonalitetoâŠ, celo âŠdvanajsttonska vrsta⊠in njegove âŠoblike⊠(DAHLHAUS 1968: 7). âŠModus z omejenimi moÅŸnostmi transpozicije⊠pa ima poseben pomen v skladateljski teoriji in praksi O. Messiaena (MESSIAEN 1944: 51â63). Seveda obstajajo nazivi za take nove vrste modalitetne, modusne sistematiÄnosti (âŠneomodalitetaâŠ, âŠneomodalitetnostâŠ, âŠpolimodalitetaâŠ, âŠpolimodalitetnostâŠ).
KR: V â¹RICâº, III, 190, so ponujeni naslednji pomeni modusa: 1) modus v starogrÅ¡ki glasbi; 2) cerkveni modus; 3) ritemski modus; 4) modus v menzuralni notaciji; 5) danaÅ¡nji durov in molov modus. Pomen t. 5 je v â¹RICâº, III, 192, natanÄneje pojasnjen takole: »V modernem glasbenem âŠsistemu⊠beseda modus oznaÄuje dva tipa âŠlestviceâŠ, na (zaÄetnem) tonu c in a. To nista niÄ drugega kot cerkveni jonski in eolski modus, ki sta se afirmirala v 16. stoletju.« Ta pomen modusa je povsem napaÄen, ker med drugim zanika razliko med âŠmodaliteto⊠(ki v â¹RIC⺠ne obstaja) in âŠtonalitetoâŠ. V â¹CANâº, 337â340, se poleg starogrÅ¡kih in srednjeveÅ¡kih modusov navajajo durova in molova âŠlestvica⊠ter âŠcelostopinjska lestvicaâŠ, âŠpentatonska lestvicaâŠ, âŠciganska lestvicaâŠ, t. i. andaluzijski modus, âŠenigmatiÄna lestvica⊠itn. V â¹CHâº, 302, je modus spet samo bodisi durova bodisi molova âŠlestvicaâŠ, Äeprav je v â¹CHâº, 302, âŠpolimodaliteta⊠definirana kot »polifonija modusov, v najÅ¡irÅ¡em pomenu te besede«. V â¹LAREâº, 1044â1045, je pristop pojmu veliko bolj zapleten, ker so izpostavljene teÅŸave pri njegovem definiranju. Zato je posebej obdelan sam pojem, njegova zgodovina in cerveni (oz. srednjeveÅ¡ki) modusi. Tudi v â¹GR6âº, XII, 377, se pojem »v sodobnem, dvojnem pomenu« definira »bodisi kot ‘posebna âŠlestvica⊑, bodisi ‘posploÅ¡ena melodija’, ali pa kot oboje, odvisno od posebnega glasbenega ali kulturnega konteksta«.
Po analogiji sa tujimi pridevniki (ANG: »modal«, NEM: »modal«, FR: »modale«, IT: »modale«) je iz m. Izpeljan vsebinsko dvoumen slovenski pridevnik »modalni« namesto ustreznega pridevnika »modusni«, podobno kot pri âŠtonaliteti⊠(gl. KR âŠtonaliteteâŠ). Vendar je za razliko od âŠtonaliteteâŠ, pri kateri je »tonus« sumljiva ET-osnova, m. kot neizbeÅŸna tujka â zlasti kot tehniÄni pojem â opraviÄuje tak internacionalizem, zlasti Å¡e, ker je »modalni« nemogoÄe izorieniniti. Naj bosta torej oba pridevnika vsaj enakovredna!
GL: âŠmodalitetaâŠ, (âŠmodalitetnostâŠ) = (âŠmodalnostâŠ), âŠneomodalitetaâŠ, âŠneomodalitetnost⊠= (âŠneomodalnostâŠ), âŠpolimodalitetaâŠ, âŠpolimodalitetnost⊠= (âŠpolimodalnostâŠ).
PRIM: âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ, âŠlestvicaâŠ, âŠmodus z omejenimi moÅŸnostmi transpozicijeâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠsintetiÄna lestvicaâŠ, âŠsistemâŠ.
â¹APEâº, 180; â¹BASSâº, II, 165 = vodilka k âŠmodalitetiâŠ; â¹BASSâº, III, 168 = »modus« (v srednjeveÅ¡ki glasbeni teoriji); â¹DGâº, 372â373; â¹GRâº, 122; â¹HIâº, 295â296; â¹HOâº, 620â621; â¹IMâº, 247â248; â¹JONâº, 168â169; â¹Lâº, 366; â¹MIâº, III, 216â219; â¹Pâº, 188â189