Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

MODERNIZEM

ANG: modernism.

ET: Moderna glasba.

D: »Naziv, ki je najbolj običajen v ameriških besedilih o glasbi tridesetih let (prim. moderna glasba), ko je bilo vse skladatelje, kot so Varèse, Bartók, Stravinski, Cage, Antheil, Webern in Copland, mogoče opisati kot moderniste ali celo ultramoderniste. V pisanju o sodobni kulturi pojem ‘moderno gibanje’ pomeni novo občutljivost, ki se je pojavila okrog I. svetovne vojne in ki se je izražala skozi slike Kandinskega in Picassa, skozi romane Joycea in Prousta ter skozi glasbo Schönberga in Stravinskega. Gibanje naj bi izgubilo pomembnost v šestdesetih letih; od tod prihaja izum neverjetnega pojma postmodernizem. Modernizem sugerira zavestno premeščanje meja v smeri naprej, ter ni tako primeren za skladatelje, ki so to premeščanje meja razumeli kot končni cilj: npr. za Varèsea in Bouleza.« (‹GR›, 122–123)

KM: Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja ipd. [ …] ter bi tudi tukaj moral imeti tak pomen, kar deloma sugerira D.

KR: V D je pravilno poudarjen specifičen pomen pojma v ameriškem pisanju o glasbi (v New Yorku je med letoma 1925 in 1946 Zveza skladateljev – League of Composers – izdajala revijo Modern Music, za katero so pisali Sessions, Copland, Cage itn. (‹GR›, 123), je pa z nadaljnjo eksplikacijo njegov pomen povsem nevtraliziran. D avantgardne glasbe v ‹GR›, 22 (gl. D 2) enači pomen tega pojma z modernizmom, ki se je – namesto avantgarde – uporabljal pred 2. svetovno vojno (gl. KR avantgarde, avantgardne glasbe).

Poleg tega so skrajno problematični skladatelji, ki jih D navaja kot predstavnike modernizma (številni med njimi so hkrati uvrščeni tudi pod avantgardno glasbo, oz. pod eksperimentalno glasbo).

Modernizem se kot tehnični pojem in strokovni izraz lahko uporablja le kot oznaka usmeritve, ki so jo zastopali ameriški skladatelji, zbrani okro revije Modern Music. Izven tega konteksta je pomen pojma kolokvialen. torej znanstveno nepomemben.

GL: avantgarda, avantgardna glasba, eksperiment, eksperimentalna glasba, glasba 20. stoletja, nova glasba, sodobna glasba.

PRIM: moderna glasba, moderna, glasbena, postmodernizem = (postmoderna).

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!