ANG: ondes Martenot, ondes musicales, ondes martenot (‹FR›, 60; ‹GR›, 132), Martenot waves (‹P›, 175); NEM: Ondes Martenot, Ondes musicales; FR: ondes Martenot, ondes musicales; IT: onde Martenot, ondes musicales.
ET: Po konstruktorju M. Martenotu.
D: »(Naziv za) enoglasni ♦elektronski glasbeni instrument♦ s tipkami, ki ga je leta 1924 konstruiral M. Martenot v Parizu … ♦Zvok♦ nastaja iz dveh različnih frekvenc, ene fiksirane in druge variabilne, podobno kot pri ♦tereminu♦ in ♦tereminovoxu♦. Martenotove valove so v začetku upravljali z žično zanko, pripeto na kazalec desne roke. Premikanje te žice čez ‘nemo’ tipkovnico je spreminjalo vrednost kapacitete kondenzatorja. Od štiridesetih let naprej so Martenotove valove začeli opremljati s standardnimi klaviaturami, namesto žice pa se je uporabljal trak, kot pri ♦emiritonu♦, ♦hellertionu♦ in ♦travtoniju♦. Z levo roko se lahko menjajo registri, ki jih je od pet do dvanajst. Martenotovi valovi so med nabolj priljubljenimi ♦elektronskimi glasbenimi intrumenti♦ v 20. stoletju. Za njih so skladali D. Milhaud, M. Ravel, A. Honegger, J. Martinon, O. Messiaen (‹RUF›, 345), na Hrvaškem pa S. Horvat, R. Radica in K. Šipuš.
KR: Glede na to, da sta ♦teremin♦ in ♦tereminovox♦ isto glasbilo, v D ne bi bilo treba navajati obeh pojmov.
GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.
‹APE›, 198–199; ‹BASS›, III, 394; ‹BKR›, III, 230; ‹CAN›, 378; ‹DOB›, 113–114; ‹EH›, 238; ‹GRI›, II, 816–818; ‹GR6›, XIII, 540–541; ‹HI›, 329; ‹HO›, 684–685; ‹IM›, 271; ‹LARE›, 1123; ‹MELZ›, II, 537, 724; ‹MI›, III, 156; ‹RAN›, 561; ‹RIC›, III, 306