ANG: scale of tempo, tempo scale; NEM: Temposkala.
ET: IT tempo = Äas.
D: »Äe uporabljamo … naÄela obnaÅ¡anja Äasa do glasbenega âŠtonaâŠ, vidimo, da, v kolikor se za osnovo vzame tempo npr. M. M. 24, tempo M. M. 48 predstavlja oktavo, M. M. 96 pa Å¡e eno oktavo viÅ¡je. Interval kvinte se predstavlja z odnosom M. M. 72 proti 48, interval terce s 120 proti 96 itn. Dobro je vzeti teoretiÄni temelj, kot 24, niÅŸji od tistega na metronomu, tako da se njegovi veÄkratniki ne vzpenjajo do prevelikih Å¡tevil. Å tevilo 24 je poljubno, izbrano pa je v izogib ulomkom na âŠlestvici⊠tempa … Äe ÅŸelimo tempo uporabiti kot melodijo, moramo le ugotoviti vrednost tempa razliÄnih âŠtonov⊠in jo spreminjati med potekom skladbe. Äe dani âŠtonâŠ, recimo deveti v vrsti âŠparcialovâŠ, daje tempo, ki je prehiter za naÅ¡e namene, npr. 216, ga je moÅŸno postaviti za oktavo niÅŸe, na 108 ali celo na 54. Na ta naÄin se kateri koli âŠton⊠lahko postavi v praktiÄne meje lestvice tempa.« (COWELL 1969: 91, 92).
KM: V tabelah v COWELL 1969: 106, 107, so navedene ustrezne metronomske vrednosti za âŠtone⊠kromatiÄne âŠlestvice⊠v oktavi od (katerega koli) C pri osnovni vrednosti MM = 48, oz. MM = 60. V petdesetih letih je lestvico tempa teoretiÄno in praktiÄno obdelal K. Stockhausen, glede na naÄelo serialne enotnosti âŠparametraâŠ: vsakemu âŠtonu⊠v neki âŠdvanajsttonski seriji⊠ustreza proporcionalna vrednost âŠtrajanja⊠oz. metronomska vrednost oznaÄenega tempa (Jedinica = enota):
(STOCKHAUSEN 1963: 116)
V komentarju k svoji skladbi ZeitmaÃe Stockhausen opozarja, da gre za Äasovno razvrstitev, ki uporablja razliÄne âŠmereâŠ. Od skupaj petih naÄinov merjenja Äasa, prvi naÄin uporablja »tempe, merjene z metronomom, do 12 stopinj med enostavnim in dvojnim tempom, tako rekoÄ znotraj ‘Äasovne oktave’« (STOCKHAUSEN 1964: 47).
KR: Lestvica tonov je pravzaprav âŠserija⊠s katero se upravlja âŠparameter⊠âŠtrajanjaâŠ. âŠLestvica se namesto âŠserije⊠tukaj navaja zato, da bi se s tem Å¡e bolj poudarilo proporcionalno ustreznost z âŠlestvico⊠âŠviÅ¡ine tonaâŠ. Zanimivo je, da Stockhausen v svojih teoretiÄnih in praktiÄnih uporabah lestvice tempa jemlje za osnovo temperirano kromatiÄno âŠlestvicoâŠ, torej tisto, v kateri je najmanjÅ¡a intervalna enota temperirana mala sekunda.
GL: âŠlestvicaâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ.
PRIM: âŠlestvica trajanja (tona)âŠ.
â¹Gâº, 60