FORMANT(I)

ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).

ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deleÅŸnik sedanjika glagola former = oblikovati.

D: 1) »Naziv za ♩alikvotne (harmonične) tone♩, ki od drugih ♩alikvotnih tonov♩ v kakÅ¡nem kompleksnem ♩zvoku♩ odstopajo s svojo ♩intenziteto♩ oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu ♩zvoku♩ določajo, formirajo njegovo ♩barvo♩  « (‹MELZ›, I, 596)

1–A) Naziv za ♩parcialne tone♩, ki se od drugih ♩parcilanih tonov♩ v kakÅ¡nem sestavljenem ♩tonu♩/♩zvoku♩ razlikujejo s svojo ojačano ♩intenziteto♩ zaradi resonance, tako da temu ♩tonu♩/♩zvoku♩ določajo, oblikujejejo njegovo ♩barvo♩ (gl. KR).

2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni ♩parcialni toni♩, ki so bistvenega pomena za oblikovanje ♩zvokov(n)e barve♩.« (‹HI›, 162)

KM: ♩Variabilna forma♩ III. Boulezove klavirske sonate temelji na moÅŸnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.

KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski ♩toni♊« niso harmonijski, temveč harmonični. (♩Alikvotni toni♩ so načeloma sopomenski s ♩harmoničnimi toni♩ v oÅŸjem smislu, vendar f. niso samo ♩harmonični toni♩, temveč tudi vsi drugi ­♩parciali♩, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo ♊šum♩ oz. ♩zvok♩ zvona kot njegovo specifično ♩zvočno barvo♩ – gl. KR ♩harmonija♩).

GL: ♩filter formantov♩ = filter zvokov(n)e barve, ♩filter zvokov(n)e barve♩ = ♩filter formantov♩, ♩sinusni nihaj, ton, val♩ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), ♩osnovni ton♩, ♩ton♩, ♩zvokov(n)a barva♩ = (zvočna barva), ♩zvočni spekter♩ = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: ♩alikvot(i), alikvotni ton(i)♩, ♩harmonija, harmonični ton(i)♩, ♩parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♩.

‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k ♩zvokovni barvi♩; ‹RL›, 296–297

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!