ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).
ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deleÅŸnik sedanjika glagola former = oblikovati.
D: 1) »Naziv za âŠalikvotne (harmoniÄne) toneâŠ, ki od drugih âŠalikvotnih tonov⊠v kakÅ¡nem kompleksnem âŠzvoku⊠odstopajo s svojo âŠintenziteto⊠oz. veÄjo amplitudo nihaja in tako temu âŠzvoku⊠doloÄajo, formirajo njegovo âŠbarvo⊠âŠÂ« (â¹MELZâº, I, 596)
1âA) Naziv za âŠparcialne toneâŠ, ki se od drugih âŠparcilanih tonov⊠v kakÅ¡nem sestavljenem âŠtonuâŠ/âŠzvoku⊠razlikujejo s svojo ojaÄano âŠintenziteto⊠zaradi resonance, tako da temu âŠtonuâŠ/âŠzvoku⊠doloÄajo, oblikujejejo njegovo âŠbarvo⊠(gl. KR).
2) »(Naziv za) doloÄena frekvenÄna obmoÄja, v katerih se z resonanco ojaÄajo doloÄeni âŠparcialni toniâŠ, ki so bistvenega pomena za oblikovanje âŠzvokov(n)e barveâŠ.« (â¹HIâº, 162)
KM: âŠVariabilna forma⊠III. Boulezove klavirske sonate temelji na moÅŸnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifiÄni pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.
KR: D 1âA je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski âŠtoniâŠÂ« niso harmonijski, temveÄ harmoniÄni. (âŠAlikvotni toni⊠so naÄeloma sopomenski s âŠharmoniÄnimi toni⊠v oÅŸjem smislu, vendar f. niso samo âŠharmoniÄni toniâŠ, temveÄ tudi vsi drugi ÂâŠparcialiâŠ, npr. tudi tisti neharmoniÄni, ki formirajo âŠÅ¡um⊠oz. âŠzvok⊠zvona kot njegovo specifiÄno âŠzvoÄno barvo⊠â gl. KR âŠharmonijaâŠ).
GL: âŠfilter formantov⊠= filter zvokov(n)e barve, âŠfilter zvokov(n)e barve⊠= âŠfilter formantovâŠ, âŠsinusni nihaj, ton, val⊠= (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), âŠosnovni tonâŠ, âŠtonâŠ, âŠzvokov(n)a barva⊠= (zvoÄna barva), âŠzvoÄni spekter⊠= (spekter) = (zvokovni spekter).
PRIM: âŠalikvot(i), alikvotni ton(i)âŠ, âŠharmonija, harmoniÄni ton(i)âŠ, âŠparcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)âŠ.
â¹BASSâº, II, 261; â¹BKRâº, II, 69; â¹CHâº, 298; â¹DIBâº, 325â326; â¹EHâº, 98â99; â¹FRâº, 31; â¹Gâº, 64; â¹GRâº, 77; â¹GR6âº, VI, 710â711; â¹HOâº, 394; â¹IMâº, 389; â¹Lâº, 207; â¹Mâº, 17; â¹MIâº, II, 119; â¹Pâº, 85; â¹POUâº, 201; â¹RANâº, 10â11; â¹RICâº, 11, 218 = vodilka k âŠzvokovni barviâŠ; â¹RLâº, 296â297
