FONOGEN

ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogène; IT: phonogène, fonogeno.

ET: Grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (‹DUD›, 55, 232); možno je, da je končnica -gen tudi okrajšava ♦generatorja♦.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo ♦zvoka♦ v ♦konkretni glasbi♦. S to napravo se lahko celotni ♦zvokovni spekter♦ prej posnetega gradiva (♦šumov♦, vokalnih ♦zvokov♦, ♦višine tona♦, ritmičnih obrazcev itn.) sočasno transponira na dvanajst različnih ravni ♦višin♦. Te ravni ustrezajo … polstopnjam temperirane ♦lestvice♦. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (‹FR›, 66)

GL: ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦). ‹P›, 84; ‹RIC›, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48