Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

UNIVERZALNI FILTER

NEM: Universalfilter, Universal–Filter.

ET: Lat. universalis = splošen, vseobsežen, iz universus = cel, popoln, dobeseden: združen v celoto; iz unus = eden in vertere = obrniti (‹KLU›, 751); filter, filtri.

D: »(Naziv za) filter, v katerem so visokopasovno sito, nizkopasovno sito, pasovno sito in pasovna zapora.« (‹EH›, 368)

GL: elektronska glasba, filter.

PRIM: filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter z nadzorom napetosti = (VCF) = (voltage–controlled filter), filter šuma, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, nizkopasovno sito, oktavni filter, pasovno sito, pasovna zapora, visokopasovno sito.

‹HI›, 156

ULTRAKROMATIKA = ♦HIPERKROMATIKA♦

ANG: ultrachromaticism; FR: ultrachromatisme.

ET: Lat. pred. ultra = nad, več, prek; kromatika.

KR: Možnost, da poleg kromatike lahko govorimo o kromatizmu, čeprav sta pojma pravzaprav sopomenki (gl. KM in KR kromatizma), nam še ne omogoča rabe »ultrakromatizma«, tj. »hiperkromatizma«.

PRIM: hiperkromatika, kromatika = kromatizem.

‹BOSS›, 86–90 = sopomenka mikrotonalitete; ‹GR›, 186; ‹JON›, 341; WYSCHNEGRADSKY 1972

TWO-STEP

ANG: two-step, twostep (gl. KR); NEM: Two-step, Twostep (gl. KR); FR: two-step, twostep (gl. KR), deux temps (‹GR6›, XIX, 296 – gl. KR); IT: twostep, twostep (gl. KR).

ET: ANG = dvokorak.

D: »(Naziv za) družabni ples, ki je, ob cakewalku, prvi iz ZDA prispel v Evropo. Plesali so ga do leta 1912, potem pa ga je zamenjal onestep.« (‹RL›, 1002)

KM: ‹GR6›, XIX, 296, omenja, da je t. postal še zlasti priljubljen v devetdesetih letih 19. stoletja, zahvaljujoč The Washington Postu (1889) in drugim koračnicam Souse, na katere so ljudje plesali. Omenjeno je tudi, da se je v drugem desetletju 20. stoletja t. v Evropi pogosto uporabljal kot sopomenka za fokstrot.

KR: FR-ustreznica »deux temps«, ki je omenjena v ‹GR6›, XIX, 296, se ne pojavlja v FR-literaturi. Vprašamo se lahko, zakaj se v tem viru ne ponujajo tudi ustreznice v drugih jezikih, temveč samo (neobstoječe) ustreznice v FR.

Zapisovanje je povsem neizenačeno, vendar je nepravilno pisanje pojma brez vezaja (skupaj ali ločeno), saj je pojem, enako kot onestep okrajšava »twostep dance«. Z vstavljanjem vezaja se poudarja pridevniška funkcija pojma, ki postane, brez samostalnika »dance«, samostalniška.

GL: fokstrot, onestep, popularna glasba, zabavna glasba.

‹BASS›, IV, 633 = »two step«; ‹BKR›, IV, 278; ‹HI›, 495 = »Twostep«; ‹MELZ›, III, 617 = »twostep«; ‹RAN›, 890; ‹RIC›, IV, 440

TWIST

ANG: twist; NEM: Twist; FR: twist; IT: twist.

ET: ANG twist = obračati, vrteti.

D: »(Naziv za) moderni ples z začetka šestdesetih let, ki sta ga uvedla in propagirala Chubby Checker in (ameriško) diskografsko podjetje Cameo. Hiter ples v sodih taktovskih načinih parom ni omogočal očesnega stika, saj so bili osredotočeni … na to, da si ne izpahnejo sklepov. Skladba ‘Twist and Shout’ na prvem albumu Beatlesov daje slutiti tiste lastnosti twista, ki se v času moderne obsedenosti z njim niso cenile.« (‹KN›, 221)

GL: rock, rock glasba.

‹BKR›, IV, 278 = vodilka k rock and rollu; ‹HK›, 400–401; ‹P›, 345; ‹RIC›, IV, 440

TROP

ANG: trope; NEM: Tropus, Trope; FR: trope; IT: tropo.

ET: Grš. trópos = obrat, smer ali figura v govoru, iz trépein = obrniti (‹DE›, 1170): v ‹GR6›, XIX, 187, se opozarja, da je t. v srednjeveškem glasbenem izrazju (M. Kapela, Boetija itn.) pomenil tudi vrsto oktave, modus.

D: V izrazju J. M. Hauerja naziv za 44 možnih odnosov med dvema heksakordoma, ki so v nasprotju z dvanajsttonsko vrsto v Schönbergovi dvanajsttonski tehniki osnova Hauerjeve dvanajsttonske tehnike.

KM: Hauer si je v svojem »nauku o tropih« (HAUER 1926) prizadeval ugotoviti kriterije, po katerih se lahko doseže pregled nad skupaj 479.001.000 možnih dvanajsttonskih vrst in prišel do 44 t.: vsak t. »vsebuje (ali »nadzoruje«) 10.886,4000 vrst. (Hauer je tudi t. naprej reduciral v štiri kategorije po številu tritonusov, vendar pa te kategorije ni posebej poimenoval – gl. ‹G›, 45–47.) O funkciji t. kot predurejanja gradiva v svoji dvanajsttonski glasbi Hauer v HAUER 1926: 5 pravi naslednje: »Šele s preučevanjem tropov pridemo do spoznanja o vrednosti njihovih melodičnih1 in harmoničnih posebnosti, ki so v dvanajsttonski tehniki zelo pomembne. Ne gre za to, da bi se učili vseh 44 tropov na pamet in da bi si zapomnili vse njihove številke, temveč da se nam slika o tropih dobro usede v spomin na način, da jih prepoznamo v kateremkoli melosu in na ta način delujemo svobodno in z zavestjo o cilju.«

Eden izmed formatov variabilne oblike Boulezove 3. klavirske sonate ima tudi naziv t., vendar nas ta pomen tukaj ne obvezuje (gl. primer v variabilni obliki).

KR: T. ima obvezujoč pomen le znotraj Hauerjeve skladateljske teorije.

GL: dvanajsttonska igra, dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (dodekafonija) (zlasti KM), predurejanje gradiva.

PRIM: dvanajsttonska vrsta, serija, lestvica, modus, vrsta, serija.

‹APE›, 314; ‹BASS›, IV, 607; BEICHE 1984: 12; ‹BKR›, IV, 271 = vodilka k dvanajsttonski tehniki; ‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹GR6›, XIX, 287; ‹HI›, 492; ‹JON›, 332–334; ‹L›, 607; ‹P›, 341; ‹V›, 767

1 V izvirniku piše »melisch«. V ‹WAH›, 2403, pa se ta pojem označuje kot »liedhaft (= »speven«), čeprav bi ga lahko – zlasti v kontekstu s »harmoničnim« – prevedli tudi kot »melodičen«. Pojem je tipičen za sicer precej nenavadno Hauerjevo izrazje.

TRIKOTNI NIHAJ, TON, ZVOK, VAL = (♦DELTASTI NIHAJ, TON, ZVOK, VAL♦)

ANG: delta wave (redko; gl. delatsti nihaj, ton, zvok, val), triangular wave; NEM: Dreieckschwingung.

ET: Ton.

D: »(Naziv za) nihaj, ki ga proizvaja generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala, na osciloskopu pa ima značilno trikotno obliko. Zvočni spekter trikotnega nihaja vsebuje vse lihe parcialne tone, ki so v harmoničnem odnosu do temeljnega tona, vendar se njihova amplituda zmanjšuje v obratno kvadratnem odnosu do zaporednega števila parcialnih tonov. (Parcialni ton z zaporedno številko 3 ima trikrat večjo frekvenco od frekvence temeljnega tona, vendar tudi samo 1/9 njegove amplitude.)

Zaradi slabo izražene strukture lihih parcialnih tonov trikotni nihaj zveni temno in prazno.« (‹EN›, 53)

KM: Ob pridevniku »trikoten« so omenjeni nihaj, ton, zvok in val, saj je v literaturi ­njihova raba enakovredna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »trikoten« izhaja iz osciloskopskega prikaza t. t.; vrsta nihaja tvori val; ton in zvok razumeta slušno percepcijo teh nihajev oziroma valov.

GL: elektronska glasba, generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala, ton, zvok.

PRIM: (deltasti nihaj, ton, zvok, val), žagasti nihaj, ton, vzok, val, pravokotni nihaj, ton, zvok, val, sinusni nihaj, ton, val.

‹DOB›, 201; ‹EH›, 67–68; ‹FR›, 96; ‹HU›, 75

TRIKORD

ANG: trichord; NEM: Trichord; FR: tricorde; IT: tricordo.

ET: Grš. tríkhordos = s tremi strunami, tj. toni, iz treis = tri in khord = struna (‹DE›, 1165, 169).

D: V izrazju glasbe 20. stoletja naziv za segment dvanajsttonske vrste, ki ima tri tone.

GL: dvanajsttonska vrsta, serija, lestvica, modus, vrsta, oblika vrste, serije, serija.

PRIM: heksakord, pentakord, podvrsta, podserija, segment (vrste, serije) , tetrakord.

‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹JON›, 332; ‹P›, 337; ‹RAN›, 869; ‹V›, 767

TRETJINA STOPNJE = (TRETJINA TONA)

ANG: third–tone, third of a tone; NEM: Drittelton; FR: tiers de ton; IT: terzo di tono, terzo suono.

D: Naziv za mikrointerval, ki nastane z delitvijo cele stopnje (velike sekunde) na tri enake dele. »Rezultat (takšne delitve celega tona) je tudi delitev oktave na devetnajst enakih delov. McKay (MCKAY 1947: 82–85) … meni, da je takšna delitev ‘bolj logična rešitev’ za razvoj zvočnega gradiva iz četrtstopinj, saj je to manj drastično ločevanje od dosedanje prakse.« (‹JON›, 317–318)

KR: Iz KR celostopinjske lestvice je jasno tudi, zakaj je treba tretjino tona zamenjati za t. s. (gl. tudi KR mikrointervala in mikrointervalne lestvice).

GL: hiperkromatika = ultrakromatika, mikrointerval, mikrointerval, mikrointervalna lestvica, mikrotonaliteta, ultrakromatika = hiperkromatika.

PRIM: dvanajstina stopinje = (dvanajstina tona), četrtstopinja = (četrtton), mikrostopinja = (mikroton).

‹BASS›, III, 133–134; HÁBA 1927; ‹L›, 159

error: Content is protected !!