ANG: trope; NEM: Tropus, Trope; FR: trope; IT: tropo.
ET: Grš. trópos = obrat, smer ali figura v govoru, iz trépein = obrniti (‹DE›, 1170): v ‹GR6›, XIX, 187, se opozarja, da je t. v srednjeveškem glasbenem izrazju (M. Kapela, Boetija itn.) pomenil tudi vrsto oktave, ♦modus♦.
D: V izrazju J. M. Hauerja naziv za 44 možnih odnosov med dvema ♦heksakordoma♦, ki so v nasprotju z ♦dvanajsttonsko vrsto♦ v Schönbergovi ♦dvanajsttonski tehniki♦ osnova Hauerjeve ♦dvanajsttonske tehnike♦.
KM: Hauer si je v svojem »nauku o tropih« (HAUER 1926) prizadeval ugotoviti kriterije, po katerih se lahko doseže pregled nad skupaj 479.001.000 možnih ♦dvanajsttonskih vrst♦ in prišel do 44 t.: vsak t. »vsebuje (ali »nadzoruje«) 10.886,4000 ♦vrst♦. (Hauer je tudi t. naprej reduciral v štiri kategorije po številu tritonusov, vendar pa te kategorije ni posebej poimenoval – gl. ‹G›, 45–47.) O funkciji t. kot ♦predurejanja gradiva♦ v svoji ♦dvanajsttonski glasbi♦ Hauer v HAUER 1926: 5 pravi naslednje: »Šele s preučevanjem tropov pridemo do spoznanja o vrednosti njihovih melodičnih1 in harmoničnih posebnosti, ki so v ♦dvanajsttonski tehniki♦ zelo pomembne. Ne gre za to, da bi se učili vseh 44 tropov na pamet in da bi si zapomnili vse njihove številke, temveč da se nam slika o tropih dobro usede v spomin na način, da jih prepoznamo v kateremkoli melosu in na ta način delujemo svobodno in z zavestjo o cilju.«
Eden izmed ♦formatov♦ ♦variabilne oblike♦ Boulezove 3. klavirske sonate ima tudi naziv t., vendar nas ta pomen tukaj ne obvezuje (gl. primer v ♦variabilni obliki♦).
KR: T. ima obvezujoč pomen le znotraj Hauerjeve skladateljske teorije.
GL: ♦dvanajsttonska igra♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦) (zlasti KM), ♦predurejanje gradiva♦.
PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦.
‹APE›, 314; ‹BASS›, IV, 607; BEICHE 1984: 12; ‹BKR›, IV, 271 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹GR6›, XIX, 287; ‹HI›, 492; ‹JON›, 332–334; ‹L›, 607; ‹P›, 341; ‹V›, 767
1 V izvirniku piše »melisch«. V ‹WAH›, 2403, pa se ta pojem označuje kot »liedhaft (= »speven«), čeprav bi ga lahko – zlasti v kontekstu s »harmoničnim« – prevedli tudi kot »melodičen«. Pojem je tipičen za sicer precej nenavadno Hauerjevo izrazje.