Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

DVANAJSTINA STOPINJE = (DVANAJSTINA TONA)

NEM: Zwölftelton.

D: Naziv za mikrointerval, ki nastane z deljenjem cele stopnje (velike sekunde) na dvanajst enakih delov.

KR: Iz KR celostopinjske lestvice je jasno, zakaj bi bilo treba dvanajstino tona zamenjati z d. s. (gl. tudi KR mikrointervala in mikrointervalne lestvice).

GL: hiperkromatika = ultrakromatika, mikrointerval, mikrointervalna lestvica, mikrotonaliteta, ultrakromatika = hiperkromatika.

PRIM: četrtstopinja = (četrtton), mikrostopinja = (mikroton), tretjina stopnje = (tretjina tona). ‹EH›, 408; HÁBA 1927

DRIVE

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V jazzu (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob beatu in off beatu ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: beat (D 1), jazz, off beat.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

(ANTITONALNOST)

= ♦ANTITONALITETNOST♦

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVINSKI 19703: 52).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika antitonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem, vendar netočen, za lastnost, odliko antitonalitete.

KM: V KR tonaliteta opozarja na vsebinsko dvojno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevodom iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone »-ost« v antitonalitetnosti priporočljiva, je potrebno a. – in vsi iz nje izpeljane pojme – izključiti iz uporabe zaradi dvojne pridevniške osnove » –tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalitetnost = (bitonalnost), multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonalitetnost = (politonalnost).

PRIM: antitonaliteta, antitonalitetnost, atonalitetnost = (atonalnost), metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), protitonalitetnost = (protitonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

(DODEKAFONIJA) = ♦DVANAJSTTONSKA TEHNIKA (SKLADANJA)♦

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. ddeka = dvanajst; grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z dvanajsttonsko tehniko, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na dvanajsttonsko tehniko, ampak tudi na serializem, ‹IM›, 102, napoti na serializem, serijo in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva atonaliteto, serializem in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka atonalitete ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z dvanajsttonsko tehniko. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR kromatizma oziroma KR hiperkromatike in ultrakromatike).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR dvanajsttonske tehnike), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: dvanajsttonska tehnika (skladanja).

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k dvanajsttonski tehniki; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«

DODANA VREDNOST = (♦VALEUR AJOUTÉE♦)

ANG: added value; FR: valeur ajoutée.

D: »(Naziv za) kratko vrednost, dodano kateremukoli ritmu, bodisi kot nota, bodisi kot pavza, bodisi kot pika. Poglejmo tri zelo enostavne ritme, ki imajo skupno vrednost osminko:

Transformiramo jih z ‘dodano vrednostjo’; prvemu od teh ritmov je dodana nota:

drugemu pavza:

tretjemu pika:

V praksi redko srečamo enostavni ritem pred dodajanjem dodane vrednosti …

Zadnji primer je za ‘glasbo brez mere‘ (‘= musique amesurée’): ritem je absolutno svoboden. Vidimo, kako za fragmentom A takoj sledijo njegove avgmentacije v B …; medtem ko v C dolgi trilček na celi noti prekine govor ritma. Dodane vrednosti so označene s križcem. Prva dva takta uporabljata ritem iz 5 osmink in ene šestnajstinke (dodana vrednost).« (MESSIAEN 1944: 8)

DODANA VREDNOST: Messiaen, Neuf Méditations

KM: D. v. je eden od tipičnih pojmov iz skladateljske teorije O. Messiaena (gl. modus z omejenimi možnostmi transpozicije, neretrogradni ritem).

GL: meter, mera, ritem.

‹FR›, 2; ‹G›, 58; ‹JON›, 5–6

ADITIVNA SINTEZA ZVOKA

ANG: additive sound synthesis; NEM: additive Klangsynthese.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); sinteza zvoka.

D: Naziv za način sinteze zvoka, oz. njegovega ustvarjanja na sintetični način, z natančnim dodajanjem sinusnih tonov, ki jih proizvaja generator sinusnega tona. Aditivna sinteza temelji na Fourierjevi vrsti, po kateri je vsak zvok sestavljen iz sinusnih signalov, ker se vsak signal razume kot seštevek (sinusnih) parcialov.

GL: elektronska glasba, generator sinusnega signala, nihaja, tona, vala, sintetična glasba, sinteza z modulacijo frekvence, sintetizator = (synthesizer), sinteza zvoka, sinusni signal, nihaj, ton, val), skladba iz sinusnih tonov, zvok.

PRIM: subtraktivna sinteza zvoka.

‹DOB›, 159; ‹EN›, 115

DIXIELAND = ♦DIKSILEND♦

ANG: dixieland, dixieland jazz, dixieland style, Dixieland 1920; NEM: Dixieland, Jazz, von Weissen gespielt; FR: dixieland, jazz joué par les blanc; IT: dixieland, jazz suonato da bianchi.

ET: »Dixieland je geografski pojem (območja južno od Dixonove črte, vzpostavljene leta 1765), ki je v 19. stoletju postal ljudski naziv za južne države v Združenih državah Amerike, zato je bilo z njegovim prenosom na glasbo treba poudariti, da izhaja s tega območja.« (‹RL›, 236)

D: »Pojem za jazz, ki so ga igrali beli glasbeniki po vzoru šole New Orleans jazza, včasih tudi za New Orleans jazz v celoti, kot tudi za njegov revival v štiridesetih letih. Razlike med zgodnjim črnskim jazzom v New Orleansu in njegovim belim nasprotjem, ki so ga izvajale skupine, kot so Papa Jack Laine’s in druge, je zaradi neobstajanja posnetkov težko opredeliti. Toda zgodnji komentatorji in preučevalci se strinjajo, da so beli glasbeniki počasneje dojemali ritmični swing in pregibe bluesa, torej osnove jazza, čeprav so sočasno na pomemben način prispevali k repertoarju ter harmonskemu in melodičnemu vokabularju.« (‹GRJ›, I, 291)

KM: V ‹LARE›, 465, se opozarja, da se na FR-govornem območju d. nanaša samo na zasedbe, v katerih so igrali belci, medtem ko k New Orleans jazz uvršča črnske zasedbe.

KR: Nazivi, različni od ANG-izvirnika, v NEM, FR in IT so predlagani v ‹BR›, 234–235. To so samo opisi, ne pa tudi ustreznice izvirnega pojma. Kot lahko vidimo v ‹L›, 149, je izvirni ANG-naziv v rabi najpogostejši.

GL: jazz, New Orleans jazz, old time jazz.

‹BASS›, I, 52; ‹BKR›, I, 328; ‹FR›, 23; ‹GR6›, V, 512; ‹HI›, 125; ‹HK›, 112; ‹IM›, 101–102; ‹KN›, 60–61; ‹MELZ›, I, 455; ‹P›, 55; ‹RAN›, 236; ‹RIC›, II, 69

ADITIVNI RITEM

ANG: additive rhythm.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); ritem

D: Pojem za združevanje ritmičnih skupin različnih dolžin. Erickson (ERICKSON 1963: 179) kot primer navaja združevanje 4 + 2 + 3, oziroma 3 + 2 + 2 + 3 osmink v Bartókovem V. godalnem kvartetu: osminke se vrstijo v hitrem, pravilnem zaporedju, vendar – zaradi dodajanja – ustvarjajo nepravilne dolžine:

ADITIVNI RITEM: Bartók, V. godalni kvartet, 3. stavek

KM: Takt, ki nastane z uporabo a. r. bi lahko razumeli kot vrsto sestavljenega metruma (ANG: »compound meter«), toda po ‹APE›, 176 kot sestavljeni metrum razumemo tisti metrum, ki nastaja z množenjem enostavnih metrumov

GL: iracionalni ritem, ritem, nasprotna ritmika.

PRIM: poliritem = (poliritmija) = (poliritmika).

‹JON›, 6–7

error: Content is protected !!