Kategorija: Pojmovnik glasbe 20. stoletja Nikša Gligo

NEM: Zwölftelton.

D: Naziv za ♦mikrointerval♦, ki nastane z deljenjem cele stopnje (velike sekunde) na dvanajst enakih delov.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj bi bilo treba ♦dvanajstino tona♦ zamenjati z d. s. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona). ‹EH›, 408; HÁBA 1927

= (AM) = ♦MODULACIJA AMPLITUDE♦

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob ♦beatu♦ in ♦off beatu♦ ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦off beat♦.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

= ♦ANTITONALITETNOST♦

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVINSKI 1970³: 52).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦antitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem, vendar netočen, za lastnost, odliko ♦antitonalitete♦.

KM: V KR ♦tonaliteta♦ opozarja na vsebinsko dvojno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevodom iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone »-ost« v ♦antitonalitetnosti♦ priporočljiva, je potrebno a. – in vsi iz nje izpeljane pojme – izključiti iz uporabe zaradi dvojne pridevniške osnove » –tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦antitonaliteta♦, ♦antitonalitetnost♦, ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦protitonalitetnost♦ = (♦protitonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. dṓdeka = dvanajst; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦, ampak tudi na ♦serializem♦, ‹IM›, 102, napoti na ♦serializem♦, ♦serijo♦ in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva ♦atonaliteto♦, ♦serializem♦ in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka ♦atonalitete♦ ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z ♦dvanajsttonsko tehniko♦. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR ♦kromatizma♦ oziroma KR ♦hiperkromatike♦ in ♦ultrakromatike♦).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR ♦dvanajsttonske tehnike♦), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦.

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«

ANG: acid rock; NEM: ♦Acid Rock♦

ET: ANG (to je v ameriškem slengu) acid = naziv za LSD (drogo) (‹OAD›, 9); ♦rock, rock glasba♦.

D: V ameriškem slengu naziv za ♦psihedelični rock♦, psihedelično rock glasbo♦

GL: ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦head rock♦ = psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦.

‹HK›, 17; ‹KN›, 14

ANG: added value; FR: valeur ajoutée.

D: »(Naziv za) kratko vrednost, dodano kateremukoli ♦ritmu♦, bodisi kot nota, bodisi kot pavza, bodisi kot pika. Poglejmo tri zelo enostavne ♦ritme♦, ki imajo skupno vrednost osminko:

Transformiramo jih z ‘dodano vrednostjo’; prvemu od teh ♦ritmov♦ je dodana nota:

drugemu pavza:

tretjemu pika:

V praksi redko srečamo enostavni ♦ritem♦ pred dodajanjem dodane vrednosti …

Zadnji primer je za ‘glasbo brez ♦mere♦‘ (‘= musique amesurée’): ♦ritem♦ je absolutno svoboden. Vidimo, kako za fragmentom A takoj sledijo njegove avgmentacije v B …; medtem ko v C dolgi trilček na celi noti prekine govor ♦ritma♦. Dodane vrednosti so označene s križcem. Prva dva takta uporabljata ♦ritem♦ iz 5 osmink in ene šestnajstinke (dodana vrednost).« (MESSIAEN 1944: 8)

KM: D. v. je eden od tipičnih pojmov iz skladateljske teorije O. Messiaena (gl. ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neretrogradni ritem♦).

GL: ♦meter♦, ♦mera♦, ♦ritem♦.

‹FR›, 2; ‹G›, 58; ‹JON›, 5–6

ANG: additive sound synthesis; NEM: additive Klangsynthese.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); ♦sinteza zvoka♦.

D: Naziv za način ♦sinteze zvoka♦, oz. njegovega ustvarjanja na sintetični način, z natančnim dodajanjem ♦sinusnih tonov♦, ki jih proizvaja ♦generator sinusnega tona♦. Aditivna sinteza temelji na Fourierjevi vrsti, po kateri je vsak zvok sestavljen iz ♦sinusnih signalov♦, ker se vsak signal razume kot seštevek (sinusnih) ♦parcialov♦.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator sinusnega signala, nihaja, tona, vala♦, ♦sintetična glasba♦, ♦sinteza z modulacijo frekvence♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sinteza zvoka♦, ♦sinusni signal, nihaj, ton, val), ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.

‹DOB›, 159; ‹EN›, 115

ANG: dixieland, dixieland jazz, dixieland style, Dixieland 1920; NEM: Dixieland, Jazz, von Weissen gespielt; FR: dixieland, jazz joué par les blanc; IT: dixieland, jazz suonato da bianchi.

ET: »Dixieland je geografski pojem (območja južno od Dixonove črte, vzpostavljene leta 1765), ki je v 19. stoletju postal ljudski naziv za južne države v Združenih državah Amerike, zato je bilo z njegovim prenosom na glasbo treba poudariti, da izhaja s tega območja.« (‹RL›, 236)

D: »Pojem za ♦jazz♦, ki so ga igrali beli glasbeniki po vzoru šole ♦New Orleans jazza♦, včasih tudi za ♦New Orleans jazz♦ v celoti, kot tudi za njegov revival v štiridesetih letih. Razlike med zgodnjim črnskim ♦jazzom♦ v New Orleansu in njegovim belim nasprotjem, ki so ga izvajale skupine, kot so Papa Jack Laine’s in druge, je zaradi neobstajanja posnetkov težko opredeliti. Toda zgodnji komentatorji in preučevalci se strinjajo, da so beli glasbeniki počasneje dojemali ritmični ♦swing♦ in pregibe ♦bluesa♦, torej osnove ♦jazza♦, čeprav so sočasno na pomemben način prispevali k repertoarju ter harmonskemu in melodičnemu vokabularju.« (‹GRJ›, I, 291)

KM: V ‹LARE›, 465, se opozarja, da se na FR-govornem območju d. nanaša samo na zasedbe, v katerih so igrali belci, medtem ko k ♦New Orleans jazz♦ uvršča črnske zasedbe.

KR: Nazivi, različni od ANG-izvirnika, v NEM, FR in IT so predlagani v ‹BR›, 234–235. To so samo opisi, ne pa tudi ustreznice izvirnega pojma. Kot lahko vidimo v ‹L›, 149, je izvirni ANG-naziv v rabi najpogostejši.

GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦, ♦old time jazz♦.

‹BASS›, I, 52; ‹BKR›, I, 328; ‹FR›, 23; ‹GR6›, V, 512; ‹HI›, 125; ‹HK›, 112; ‹IM›, 101–102; ‹KN›, 60–61; ‹MELZ›, I, 455; ‹P›, 55; ‹RAN›, 236; ‹RIC›, II, 69

ANG: additive rhythm.

ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet

(‹DE›, 12); ♦ritem♦

D: Pojem za združevanje ritmičnih skupin različnih dolžin. Erickson (ERICKSON 1963: 179) kot primer navaja združevanje 4 + 2 + 3, oziroma 3 + 2 + 2 + 3 osmink v Bartókovem V. godalnem kvartetu: osminke se vrstijo v hitrem, pravilnem zaporedju, vendar – zaradi dodajanja – ustvarjajo nepravilne dolžine:

KM: Takt, ki nastane z uporabo a. r. bi lahko razumeli kot vrsto sestavljenega ♦metruma♦ (ANG: »compound meter«), toda po ‹APE›, 176 kot sestavljeni ♦metrum♦ razumemo tisti metrum, ki nastaja z množenjem enostavnih ♦metrumov♦

GL: ♦iracionalni ritem♦, ♦ritem♦, ♦nasprotna ritmika♦.

PRIM: ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).

‹JON›, 6–7