SKLADANJE OD ZAČETKA

D: Naziv za značilnost tehnike skladanja v glasbi 20. stoletja, ki se zlasti kaže v dvanajsttonski tehniki in v serialni tehniki, pa tudi drugje, izvira pa iz nujnosti preurejanja gradiva kot sestavnega dela skladateljskega procesa.

KM: METZGER 1980: 140: ».glasba z začetka 20. stoletja ni več preurejena … V fazi t. i. proste atonalitete se je vse moralo usvarjati posamezno: zgradba, glasbeni jezik, skladba – in to vedno od začetka za vsako delo.« LIGETI 1960: 17: »Prišli smo do stanja, v katerem smo prisiljeni vsak trenutek oblikovati drugače od vseh tistih, ki so tu, vsak košček glasbe oblikovati tako, kot da bi o njem morali vse premišljevati od začetka, kot da zvokov nikoli ni bilo, kot da jih moramo šele ustvarili, da bi potem lahko z njimi ravnali.«

KR: Pojem zveni malce žurnalistično površno (čeprav so si ga – kot je razvidno iz KM – izmislili in uporabljali poznavalci), vendar zelo koristen za označevanje te pomembne značilnosti tehnike skladanja v glasbi 20. stoletja. Poleg primerov, omenjenih v KM, se moramo spomniti tudi drugih zvrsti s. od z., npr. pri aleatoriki in nedeterminaciji, da bi sklenili, da gre zares za nujen tehnični pojem tj. strokovno besedno.

GL: predurejanje gradiva.

‹GL›, 47–48

SKLADANJE KLASTROV = ♦SKLADBA IZ KLASTROV♦ = ♦SKLADBA IZ (TONSKIH) GROZDOV♦ (♦CLUSTERKOMPOSITION♦)

NEM: Clusterkomposition, Cluster-Komposition.

ET: Grozd.

D: Naziv za posebno tehniko uporabe grozda, pri katerem se njegova artikulacija, tj. ustvarjanje, skladanje grozda, v končni fazi izenačuje s skladbo.

KM: V ‹G›, 52, se navaja primer iz Žalostinske žrtvam Hirošime K. Pendereckega, iz katerega je jasno vidno, kako se strogo nadzorovano ustvarjajo grozdi, razporejeni na 24 violin, 10 viol, 10 violončel in 8 kontrabasov (gl. primer spodaj). Vendar pa ta skladba Pendereckega ni zgled čiste skladbe iz grozdov, saj se v nekaterih delih sploh ne uoprabljajo grozdi, ampak nove možnosti artikulacije na godalnih instrumentih (gl. D 4 šuma in KR glasbe šuma, hrupa).

SKLADANJE GROZDOV: Penderecki, Žalostinska žrtvam Hirošime

Primer za čisto s. g. – ki je potem tudi primer za skladbo iz grozdov – je Ligetijeva Volumina za orgle, za katero sam avtor pravi, da je ­sestavljena izključno »iz stacionarnih in različno premikajočih se grozdov« (LIGETI 1967: 1).

S. g. je tipičen primer za postopke, pri katerih se posamezne vrednosti višine tona izgubijo v grozdih, kot pri specifični teksturi, in se zato ta rezultat meri po (statističnih) kriterijih gostote, spremembe gostote, stopenj gostote.

KR: Obe obliki NEM-zapisa sta enakovredni.

Pojem je zelo primeren za označevanje določenih postopkov, zlasti v šestdesetih letih 20. stoletja, vendar je nenavadno dvopomenski, tj. pomeni tako s. g., kot tudi skladbo iz grozdov (podobno kot Klangkomposition). Zaradi praktičnosti ga je vendarle najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki.

GL: grozd, gostota, sprememba gostote, stopnje gostote, mikropolifonija, permeabilnost, polje, skupek tonov, statistična glasba, tekstura.

PRIM: (Clusterkomposition), skladanje zvoka = (Klangkomposition), skladba z grozdi = (Clusterkomposition)

‹GL›, 78–80; STEPHAN 1972

SKIFFLE, SKIFFLE BAND, SKIFFLE GROUP

ANG: skiffle, skiffle band, skiffle group, house rent party; NEM: skiffle, skiffle band, skiffle group, skiffle Band, skiffle Group, Skiffle Band, Privatfest mit Musik; FR: skiffle, skiffle band, skiffle group, fête privée avec de la musique; IT: skiffle, skiffle band, skiffle group, festa privata con musica.

ET: Neznana (‹OED›, XV, 601); band.

D: »(Naziv za) slog komornega muziciranja, ki izvira iz spontanega druženja Afroameričanov zaradi ustvarjanja glasbe. Skiffle je jazz revnih, mešanica bluesa, ljudske pesmi in elementov iz jazza. Že iz instrumentarija so razvidne skromne pretenzije skifflea: akustična kitara, banjo, kotrabas (tj. tea-chest bass), ustna harmonika, glavnik in washboard. Gledano z zgodovinskega stališča angleški skiffle s konca pedesetih let (L. Donegan, C. McDevitt, N. Whiskey, J. Duncan, The Vispers idr.), ki izvaja zelo enostavno vrsto rhythm and bluesa, pa tudi popevke, postopoma pripravlja … rock. Znameniti in vplivni jazz, blues, rock glasbeniki, kot so K. Colyer, C. Barber, A. Korner in J. Lennon, so prve glasbene izkušnje pridobili v skiffle skupinah.« (‹KN›, 190; ‹HI›, 433; ‹RL›, 877)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane kot (skoraj povsem napačne) razlage izvirnega pojma, in sicer v ‹BR›, 236–237. S. označuje vrsto glasbe, ki jo izvaja s. b. oziroma s. g.

GL: blues, jazz, rock, rock glasba.

PRIM: jug band, steel band, washboard, washboard band.

‹BASS›, IV, 312 = vodilka k „rent party»; ‹BKR›, IV, 165; ‹FR›, 82; ‹GRJ›, II, 464; ‹HK›, 359–360; ‹RAN›, 753

SKA

ANG: ska, ska 1950; NEM: Ska, rhytmische Form; FR: ska, forme rythmique; IT: ska, forma ritmica.

ET: Neznana, verjetno onomatopejska (‹OED›, XV, 582).

D: »(Naziv za) popularno urbano plesno glasbo, ki je cvetela na Jamajki med letoma 1960 in 1965. Oblika izvira iz posnemanja … rhythm and bluesa (zlasti Fatsa Domina). Za slog so značilni hitri, off beat ritmi, najbolje pa ga zastopajo umetniki kot Skatalites in Minnie Small. Počasnejša verzija skaja … je postala popularna okrog leta 1965. Ta slog se je pozneje razvil v … reggae.« (‹RAN›, 752)

KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika (enako velja za ANG-pojem »ska 1950«), so ponujeni verjetno kot (v vsakem primeru napačne) razlage izvirnika, in sicer v ‹BR›, 238–239.

GL: reggae, rock, rock glasba.

‹BASS›, IV, 311 = vodilka k raggaeju; ‹HK›, 358 = vodilka k reggaeju.

SISTEM

ANG: system; NEM: System; FR: système; IT: sistema

D: 1) »Pojem … označuje organizacijo tonov v okviru determinirane strukture. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoničnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj običajni pomen načela. V teoriji glasbe se večinoma razlikujeta dva različna načina rabe (pojma) z natančnim smislom. 1. Akustični sistem. Označuje se uporabljeno akustično načelo, po katerem se urejajo toni. – 2. Melodični sistem. Označuje se operativni izbor iz kakšne lestvice, vendar brez ideje tonike ali kakšnega poudarjenega tona … Melodični sistem torej sestoji iz omejenega izbora tonov iz zadane lestvice. Treba je poudariti, da nemški pojem ‘Tonsystem’ na splošno označuje tisto, kar se v francoščini označuje z lestivco, čeprav bi ga morali, če vsebuje manj kot pet tonov znotraj oktave, imeti za melodično strukturo1 (npr. c–f–g). Pravzaprav je razlikovanje med lestvico, sistemom in melodično strukturo precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (‹HO›, 984)

2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natančneje opredeljujemo kot fizično razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na način, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)

KR: V D 1 se želi pomen pojma opredeliti na kar se da široki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v ‹HO›, 984–986, se še zlasti obdelujejo »akustični s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na splošni ravni in posebnih, specialističnih ravneh. (V prevodu sem zvok – »son« – zamenjal s tonom, saj je v pričujočem kontekstu zares nesmiselno govoriti o zvoku.) V D 2 se navaja povsem specialističen pomen pojma, ki nam v našem primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da ‹JON›, 311, navaja edino ta pomen.)

V Pojmovniku pojem srečujemo v različnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v splošnem pomenu, ki je pomensko veliko širši od »načela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka minimalne, tj. repetitivne glasbe v ‹GR6›, VIII, 481 – gl. KR minimalne in repetitivne glasbe.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju glasbe 20. stoletja dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:

1) V D lestivce se natančno omenja pomenska razlika med s. in lestvico. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne lestvice iz tonalitete kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi pentatonika naziv za s., iz katerega se izpeljuje pentatonska lestvica (gl. KR pentatonike in KM pentatonske lestvice). Vendar je nekoliko drugače z modaliteto: če je ta, analogno tonaliteti, naziv za s., kar tudi je (gl. D modalitete), potem modus, glede na njegove različne pomene v izrazju glasbe 20. stoletja, ne more biti vedno sopomenski z lestvičnim s., izpeljanim iz modalitete (gl. KM modusa).

2) Podobno takšnemu razmerju med modusom in modaliteto so pogosta nenehna napačna prizadevanja, da bi se nekatere vrste predurejanja gradiva v glasbi 20. stoletja razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoročnosti. V KM lestivce se opozarja na tak­šna prizadevanja, ki so seveda napačna. Torej: vrsta, serija in dvanajsttonska vrsta, serija niso in ne morejo biti s., še zlasti pa ne smemo govoriti o dvanajsttonski glasbi, tj. glasbi, skladani z dvanajsttonsko tehniko, kot o glasbi, ki je izšla iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 modalitete, v D 4 in KR – t. d strukture, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR vertikalizacije, v ‹GR6›, XIX, 286, itn.; več o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1–3, 12–13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska tonaliteta« = NEM »Zwölftontonalität«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatična lestvica, torej zgradba, iz katere se – kot njena preureditev – artikulira dvanajsttonska vrsta, serija; v ‹GR›, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM serije višine tona), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D metatonalitete govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna lestivca, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM lestivce.

Zaradi vsega tega se v ‹GL› na različnih mestih govori o »glasbi tradicije čiste sistemskosti«, pri čemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi lestvicami) in modalitetne sistemskosti (s starogrškimi in starocerkvenimi modusi, vendar ne tudi z modusi s pomeni, specifičnimi za glasbo 20. stoletja; gl. npr. modus omejenih možnosti transpozicije). V splošnem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastičen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v določenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naši, zahodni kulturi. Glasba 20. stoletja se tudi, zaradi prisiljenosti takšnega dojemanja glasbe, nagiba k takšnemu utemeljevanju, vendar po različnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti še posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreč, kakor se dojema v pričujočem Pojmovniku, ne nanaša samo na »ozadje« preureditve gradiva, temveč tudi na daljnosežnejše posledice te preureditve v kompozicijsko-tehničnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.

[V slovenščini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]

GL: faktura, lestivca, modaliteta, modus, vrsta, predureditev gradiva, serija, struktura, tekstura, tonaliteta.

‹APE›, 294 (v smislu povezovanja črtovja); ‹HI›, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem črtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); ‹MI›, III, 763–764 (le v pomenu »lestvičnih sistemov«); ‹RAN›, 828 (v smislu povezovanja črtovja)

1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.

SIRENA

ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirène: IT: sirena.

ET: Grš. Seirn = Sirena; sirene so v grški mitologiji dekleta, ki s svojim čarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (‹KLU›, 674).

D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja tone in ugotavlja število nihajev, ki jih posamezen ton naredi v določenem času. V starejši fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci zvoka … uporabljali za določanje frekvence. Pri enostavni sireni … se zvok proizvaja s kolesom z enakomerno (periodično) razporejenimi luknjami, ki rotira pred šobami, skozi katere kroži zrak. Iz zmnožka števila lukenj na kolesu in števila obratov v sekundi je moč izračunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje impulza in časa v … serialni tehniki je v neposredni povezavi z eksperiemnti F. W. Opelta, ki je s povečanjem števila obratov demonstriral prehod z ločenih impulzov na ton, pri katerem se nihaji niso dali več zaznati in šteti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na ritmu pulzov (D 2) zvočnih valov (gl. OPELT 1852).« (‹EH›, 315)

KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v Varèsejevi Ionizaciji (1930–1933), vendar je, kot je iz D očitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejši je njegov pomen v smislu razmerja makročas/mikročas, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti parametrov (še zlasti višine tona in trajanja tona) v serialni glasbi.

GL: impulz, makročas/mikročas, pulz (D 2), serialna tehnika (skladanja), trajanje (tona), višina tona.

‹BASS›, IV, 307; ‹BKR›, IV, 163; ‹GRI›, III, 390; ‹GUI›, 132; ‹L›, 523; ‹P›, 294; ‹RIC›, IV, 228.

SINUSNI NIHAJ, TON, VAL

ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.

ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; ton.

D: »(Naziv za) periodično nihanje, ki ga proizvaja generator sinusnega nihaja, tona, vala, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. Zvočni spekter sinusnega nihanja vsebuje le temeljni ton, brez enega samega parcialnega tona. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova elektronske glasbe (gl. aditivna sinteza zvoka).« ‹EN›, 218; ‹HI›, 432)

KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, ton in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; ton razume slušno zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, zvok pa ni omenjen, ker (v nasprotju s tonom) obvezno vsebuje parcialne tone, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem zvoku.

KR: »Sinus-ton« (‹MELZ›, III, 357–358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V ‹MELZ›, I, 517, se navaja s. n., v ‹MELZ›, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR belega šuma). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni ton«) je pravilen, v slovenščini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafičnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.

GL: elektronska glasba, generator sinusnega nihaja, tona, vala, generator sinusnih signalov – RC, skladba iz sinusnih tonov, ton, zvok.

PRIM: žagasti nihaj, ton, val, pravokotni nihaj, ton, zvok, val, trikotni nihaj, ton, zvok, val = (delatsti nihaj, ton, zvok, val)

‹BASS›, I, 24; ‹BKR›, IV, 163; ‹DOB›, 200; ‹EH›, 309–312; ‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹HU›, 72; ‹JON›, 281; ‹KN›, 184; LEIPP 1984: 23–25; ‹M›, 16–17; ‹P›, 294; ‹POU›, 191–196; ‹RL›, 875

SINTEZA ZVOKA

ANG: sound synthesis, tone synthesis (redko); NEM: Klangsynthese; FR: synthèse du son, synthèse éléctronique, synthèse sonore; IT: sintesi del suono.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »(Naziv za) tvorjenje zvoka z elektronskimi sredstvi, najpogosteje s sintetizatorjem.« (‹FR›, 84)

GL: aditivna sinteza zvoka, elektronska glasba, križna modulacija, modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija faze = fazni premik (D 1), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacije zvokov(n)e barve, sintetizator, vzorčevalnik, subtraktivna sinteza zvoka, vzorčenje = (sampling), zvok.

PRIM: analiza spektra = analiza zvoka = (spektralna glasba), analiza zvoka = analiza spektra = (spektralna glasba).

‹BASS›, II, 129; ‹DOB›, 149–175; ‹EN›, 115–117; ‹LARE›, 1156; ‹P›, 294

error: Content is protected !!