Avtor: leon

ANG: cool jazz, cool jazz 1948; NEM: cool Jazz, Cool Jazz, »kühler« Jazz; FR: cool jazz, jazz »froid«; IT: cool jazz, jazz »freddo«.

ET: ANG cool = hladen; ♦jazz♦.

D: 1) »(Naziv za) smer, vezana za ♦modern jazz♦, ki je okrog leta 1950 nastala iz ♦bebopa♦, v glavnem na pobudo belih glasbenikov, ki so se zoperstavili ♦hot jazzu♦ in ♦off beat♦ ♦ritmu♦ (nekonvencionalni ritmiki). V komornem, dinamično uravnoteženem linearnem muziciranju se ♦improvizacija♦ umika pred vplivom tehnik skladanja ♦sodobne umetniške ♦glasbe♦.« (‹HI›, 106)

2) »Pojem, ki se uporablja za različne sloge v ♦modernem jazzu♦, tiste, ki so pridušeni, umirjeni ali čustveno hladni. Veljalo je, da se izvajalci v tem slogu čustveno distancirajo od svojega ustvarjanja: sami glasbeniki so nasprotovali tej oznaki, ker je njihova glasba prav tako zahtevna v izvedbi kot tudi drugi slogi v ♦jazzu♦ in ni mišljena kot zloraba čustev.« (‹GRJ›, I, 244)

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT kot prevodi ANG-pojma so v ‹BR› 234–235. Raba izvirne ANG-oblike je vsekakor priporočljiva.

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦bossa nova♦, ♦East Coast jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦moderni jazz♦.

PRIM: ♦hot, hot jazz, hot music♦.

‹BASS›, I, 672; ‹BKR›, I, 272; ‹MELZ›, I, 353; ‹GR6›, IV, 714; ‹P›, 154–155; ‹RAN›, 201; ‹RIC›, I, 536

ANG: concept album; NEM: Concept Album.

ET: ANG concept = koncept, zemisel, naziv, iz lat. conceptus = zajemanje; lat. album = bela plošča za snemanje, iz albus = bel (‹KLU›, 18).

D: »(Naziv za) LP, ki je, glede na besedilo ali glasbo, eno, zaključeno (zaprto) delo, v nasprotju z LP-jem z oštevilčenimi skladbami, ki je v ♦rocku♦ pravilo …« Pogosto se govori o konceptualnem albumu, tudi kadar celota ne predstavlja celega LP-ja, ampak samo daljši del na njem (npr. »Supper’s Ready« na LP Foxtrot skupine Genesis, 1972).« (‹HK›, 90; ‹KN›, 52)

GL: ♦rock, rock glasba♦, ♦rock oratorij♦.

PRIM: ♦rock opera♦ (t. 1 v D).

ANG: combo; NEM: Combo, kleine Musikgruppe; FR: combo, petit ensemble; IT: combo, piccolo cornplesso.

ET: Skrajšano iz ANG = kombinacija (glasbil).

D: »V ♦jazz♦ glasbi je navadno naziv za manjšo zasedbo solistov (največ 8 glasbenikov). Naziv se, kot nasprotje izrazu ♦big band♦ uporablja šele v novejšem času. Včasih se takšna zasedba imenuje tudi small ♦band♦.« (‹MELZ›, I, 347)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so iz ‹BR›, 234–235. V rabi je ANG-izvirnik, kot je v ‹L›, 112, kjer se navaja samo ta.

KR: V ‹RAN›, 181, se raba pojma ne omejuejo samo na ♦jazz♦, ampak tudi na ♦popularno glasbo♦. V ‹HI›, 101, se navaja v zvezi s plesno glasbo, v ‹KN›, 51, pa z ♦rock glasbo, medtem ko se omenja, da je pogosteje »skupina« in ♦band♦. Naziv je najbolje uporabljati v zvezi z ♦jazzom♦, ker je edino na ta način v neposredni zvezi z ♦big bandom♦.

GL: ♦jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦band♦, ♦big band♦.

‹BKR›, I, 266 = vodilka k ♦bandu♦; ‹FR›, 17; ‹GRI›, I, 448; ‹GRJ›, I, 240; ‹RL›, 179 = samo ET, vodilka k ♦bandu♦

= ♦KOLAŽ, KOLAŽNA TEHNIKA (SKLADANJA)♦

KM: NEM-pojem, kot lahko razberemo, dvopomenski (tako kot ♦Klangkomposition♦). Če želimo sočsano označevati ♦skladanje klastrov♦ in ♦skladbo iz klastrov♦, je edino smiselno uporabljati NEM-obliko pojma.

PRIM: ♦skladanje klastrov♦, ♦skladba iz klastrov♦.

ANG: clavivox; NEM: Clavivox.

ET: Srednjeveško lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na ♦orglah♦. Pozneje se je pomen razširil na vsa glasbila, na katerih s tipkami zavibrirajo strune. (‹KLU›, 375); lat. vox = glas.

D: »(Naziv za) enoglasni ♦elektronski glasbeni instrument♦ s tipkami, ki ga je skonstruiral R. Scott v začeku sedemdesetih let. ♦Ton♦ se proizvaja na poseben fotoelektričen način, ♦zvok♦ je podoben glissandu.« (‹RUF›, 84)

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

(‹GRI›, I, 431)

AN: clavinet; NEM: Clavinet.

ET: Srednjeveško lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na ♦orglah♦. Pozneje se je pomen razširil na vsa glasbila, na katerih tipke vzbudijo nihanje strun. (‹KLU›, 375).

D: »(Naziv za) ♦elektronski glasbeni instrument♦, vrsto ♦elektičnega klavirja♦, ki ga je podjetje Hohner proizvedlo v zgodnjih šestdesetih letih. Naziv izhaja iz delne sorodnosti z akustičnim instrumentom klavikordom: s pritiskom na tipko kratka kovinska ploščica pritisne na nakovalce in s tem zatrese struno, katere nihaje prevzema magnetofonska zvočnica ter jih pretvarja v elektronske ♦signale♦.« (‹DOB›, 24–25) »♦Zvok♦ clavineta je zelo bogat s ♦parciali♦, je oster in perkusiven.« (‹RUF›, 83)

GL: ♦električni klavir♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹GRI›, I, 428; ‹HK›, 81; ‹KN›, 50

= ♦CELOSTOPINJSKI AKORD♦

= ♦CELOSTOPINJSKA LESTVICA♦

AN: whole-tone chord.

ET: ♦Akord♦.

D: »(Naziv za) ♦akord♦, ki je sestavljen iz šestih (ali manj) ♦tonov♦ ♦celotonske lestvice♦.«

(‹FR›, 101)

KR: V drugem ♦akordu♦ je v izvirniku naveden h namesto b. Ta napaka je zgoraj popravljena!

Gl. KR ♦celostopinjske lestvice♦, kjer je pojasnjeno, zakaj je napačno uporabljati ♦celotonski akord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦celostopinjska lestvica♦ = (celotonska lestvica).