Avtor: leon

Objavljeno dne

COOL JAZZ

ANG: cool jazz, cool jazz 1948; NEM: cool Jazz, Cool Jazz, »kÌhler« Jazz; FR: cool jazz, jazz »froid«; IT: cool jazz, jazz »freddo«.

ET: ANG cool = hladen; ♩jazz♩.

D: 1) »(Naziv za) smer, vezana za ♩modern jazz♩, ki je okrog leta 1950 nastala iz ♩bebopa♩, v glavnem na pobudo belih glasbenikov, ki so se zoperstavili ♩hot jazzu♩ in ♩off beat♩ ♩ritmu♩ (nekonvencionalni ritmiki). V komornem, dinamično uravnoteÅŸenem linearnem muziciranju se ♩improvizacija♩ umika pred vplivom tehnik skladanja ♩sodobne umetniÅ¡ke ♩glasbe♩.« (‹HI›, 106)

2) »Pojem, ki se uporablja za različne sloge v ♩modernem jazzu♩, tiste, ki so priduÅ¡eni, umirjeni ali čustveno hladni. Veljalo je, da se izvajalci v tem slogu čustveno distancirajo od svojega ustvarjanja: sami glasbeniki so nasprotovali tej oznaki, ker je njihova glasba prav tako zahtevna v izvedbi kot tudi drugi slogi v ♩jazzu♩ in ni miÅ¡ljena kot zloraba čustev.« (‹GRJ›, I, 244)

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT kot prevodi ANG-pojma so v ‹BR› 234–235. Raba izvirne ANG-oblike je vsekakor priporočljiva.

GL: ♩bebop♩ = ♩bop♩ = ♩rebop♩, ♩bossa nova♩, ♩East Coast jazz♩, ♩jazz♩, ♩Kansas City jazz♩, ♩moderni jazz♩.

PRIM: ♩hot, hot jazz, hot music♩.

‹BASS›, I, 672; ‹BKR›, I, 272; ‹MELZ›, I, 353; ‹GR6›, IV, 714; ‹P›, 154–155; ‹RAN›, 201; ‹RIC›, I, 536

Objavljeno dne

CONCEPT ALBUM

ANG: concept album; NEM: Concept Album.

ET: ANG concept = koncept, zemisel, naziv, iz lat. conceptus = zajemanje; lat. album = bela plošča za snemanje, iz albus = bel (‹KLU›, 18).

D: »(Naziv za) LP, ki je, glede na besedilo ali glasbo, eno, zaključeno (zaprto) delo, v nasprotju z LP-jem z oÅ¡tevilčenimi skladbami, ki je v ♩rocku♩ pravilo  « Pogosto se govori o konceptualnem albumu, tudi kadar celota ne predstavlja celega LP-ja, ampak samo daljÅ¡i del na njem (npr. »Supper’s Ready« na LP Foxtrot skupine Genesis, 1972).« (‹HK›, 90; ‹KN›, 52)

GL: ♩rock, rock glasba♩, ♩rock oratorij♩.

PRIM: ♩rock opera♩ (t. 1 v D).

Objavljeno dne

COMBO

ANG: combo; NEM: Combo, kleine Musikgruppe; FR: combo, petit ensemble; IT: combo, piccolo cornplesso.

ET: Skrajšano iz ANG = kombinacija (glasbil).

D: »V ♩jazz♩ glasbi je navadno naziv za manjÅ¡o zasedbo solistov (največ 8 glasbenikov). Naziv se, kot nasprotje izrazu ♩big band♩ uporablja Å¡ele v novejÅ¡em času. Včasih se takÅ¡na zasedba imenuje tudi small ♩band♩.« (‹MELZ›, I, 347)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so iz ‹BR›, 234–235. V rabi je ANG-izvirnik, kot je v ‹L›, 112, kjer se navaja samo ta.

KR: V ‹RAN›, 181, se raba pojma ne omejuejo samo na ♩jazz♩, ampak tudi na ♩popularno glasbo♩. V ‹HI›, 101, se navaja v zvezi s plesno glasbo, v ‹KN›, 51, pa z ♩rock glasbo, medtem ko se omenja, da je pogosteje »skupina« in ♩band♩. Naziv je najbolje uporabljati v zvezi z ♩jazzom♩, ker je edino na ta način v neposredni zvezi z ♩big bandom♩.

GL: ♩jazz♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩band♩, ♩big band♩.

‹BKR›, I, 266 = vodilka k ♩bandu♩; ‹FR›, 17; ‹GRI›, I, 448; ‹GRJ›, I, 240; ‹RL›, 179 = samo ET, vodilka k ♩bandu♩

Objavljeno dne

CLAVIVOX

ANG: clavivox; NEM: Clavivox.

ET: SrednjeveÅ¡ko lat. clavis (mnoÅŸina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveÅ¡ke latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na ♩orglah♩. Pozneje se je pomen razÅ¡iril na vsa glasbila, na katerih s tipkami zavibrirajo strune. (‹KLU›, 375); lat. vox = glas.

D: »(Naziv za) enoglasni ♩elektronski glasbeni instrument♩ s tipkami, ki ga je skonstruiral R. Scott v začeku sedemdesetih let. ♩Ton♩ se proizvaja na poseben fotoelektričen način, ♩zvok♩ je podoben glissandu.« (‹RUF›, 84)

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩

(‹GRI›, I, 431)

Objavljeno dne

CLAVINET = (KLAVINET)

AN: clavinet; NEM: Clavinet.

ET: SrednjeveÅ¡ko lat. clavis (mnoÅŸina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveÅ¡ke latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na ♩orglah♩. Pozneje se je pomen razÅ¡iril na vsa glasbila, na katerih tipke vzbudijo nihanje strun. (‹KLU›, 375).

D: »(Naziv za) ♩elektronski glasbeni instrument♩, vrsto ♩elektičnega klavirja♩, ki ga je podjetje Hohner proizvedlo v zgodnjih Å¡estdesetih letih. Naziv izhaja iz delne sorodnosti z akustičnim instrumentom klavikordom: s pritiskom na tipko kratka kovinska ploščica pritisne na nakovalce in s tem zatrese struno, katere nihaje prevzema magnetofonska zvočnica ter jih pretvarja v elektronske ♩signale♩.« (‹DOB›, 24–25) »♊Zvok♩ clavineta je zelo bogat s ♩parciali♩, je oster in perkusiven.« (‹RUF›, 83)

GL: ♩električni klavir♩, ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

‹GRI›, I, 428; ‹HK›, 81; ‹KN›, 50

Objavljeno dne

CELOSTOPINJSKI AKORD = (CELOTONSKI AKORD)

AN: whole-tone chord.

ET: ♩Akord♩.

D: »(Naziv za) ♩akord♩, ki je sestavljen iz Å¡estih (ali manj) ♩tonov♩ ♩celotonske lestvice♩.«

(‹FR›, 101)

KR: V drugem ♩akordu♩ je v izvirniku naveden h namesto b. Ta napaka je zgoraj popravljena!

Gl. KR ♩celostopinjske lestvice♩, kjer je pojasnjeno, zakaj je napačno uporabljati ♩celotonski akord♩.

GL: ♩agregat♩ (D 1), ♩akord♩, ♩celostopinjska lestvica♩ = (celotonska lestvica).

error: Content is protected !!