Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

COOL JAZZ

ANG: cool jazz, cool jazz 1948; NEM: cool Jazz, Cool Jazz, »kühler« Jazz; FR: cool jazz, jazz »froid«; IT: cool jazz, jazz »freddo«.

ET: ANG cool = hladen; jazz.

D: 1) »(Naziv za) smer, vezana za modern jazz, ki je okrog leta 1950 nastala iz bebopa, v glavnem na pobudo belih glasbenikov, ki so se zoperstavili hot jazzu in off beat ritmu (nekonvencionalni ritmiki). V komornem, dinamično uravnoteženem linearnem muziciranju se improvizacija umika pred vplivom tehnik skladanja sodobne umetniške glasbe.« (‹HI›, 106)

2) »Pojem, ki se uporablja za različne sloge v modernem jazzu, tiste, ki so pridušeni, umirjeni ali čustveno hladni. Veljalo je, da se izvajalci v tem slogu čustveno distancirajo od svojega ustvarjanja: sami glasbeniki so nasprotovali tej oznaki, ker je njihova glasba prav tako zahtevna v izvedbi kot tudi drugi slogi v jazzu in ni mišljena kot zloraba čustev.« (‹GRJ›, I, 244)

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT kot prevodi ANG-pojma so v ‹BR› 234–235. Raba izvirne ANG-oblike je vsekakor priporočljiva.

GL: bebop = bop = rebop, bossa nova, East Coast jazz, jazz, Kansas City jazz, moderni jazz.

PRIM: hot, hot jazz, hot music.

‹BASS›, I, 672; ‹BKR›, I, 272; ‹MELZ›, I, 353; ‹GR6›, IV, 714; ‹P›, 154–155; ‹RAN›, 201; ‹RIC›, I, 536

CONCEPT ALBUM

ANG: concept album; NEM: Concept Album.

ET: ANG concept = koncept, zemisel, naziv, iz lat. conceptus = zajemanje; lat. album = bela plošča za snemanje, iz albus = bel (‹KLU›, 18).

D: »(Naziv za) LP, ki je, glede na besedilo ali glasbo, eno, zaključeno (zaprto) delo, v nasprotju z LP-jem z oštevilčenimi skladbami, ki je v rocku pravilo …« Pogosto se govori o konceptualnem albumu, tudi kadar celota ne predstavlja celega LP-ja, ampak samo daljši del na njem (npr. »Supper’s Ready« na LP Foxtrot skupine Genesis, 1972).« (‹HK›, 90; ‹KN›, 52)

GL: rock, rock glasba, rock oratorij.

PRIM: rock opera (t. 1 v D).

COMBO

ANG: combo; NEM: Combo, kleine Musikgruppe; FR: combo, petit ensemble; IT: combo, piccolo cornplesso.

ET: Skrajšano iz ANG = kombinacija (glasbil).

D: »V jazz glasbi je navadno naziv za manjšo zasedbo solistov (največ 8 glasbenikov). Naziv se, kot nasprotje izrazu big band uporablja šele v novejšem času. Včasih se takšna zasedba imenuje tudi small band(‹MELZ›, I, 347)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so iz ‹BR›, 234–235. V rabi je ANG-izvirnik, kot je v ‹L›, 112, kjer se navaja samo ta.

KR: V ‹RAN›, 181, se raba pojma ne omejuejo samo na jazz, ampak tudi na popularno glasbo. V ‹HI›, 101, se navaja v zvezi s plesno glasbo, v ‹KN›, 51, pa z rock glasbo, medtem ko se omenja, da je pogosteje »skupina« in band. Naziv je najbolje uporabljati v zvezi z jazzom, ker je edino na ta način v neposredni zvezi z big bandom.

GL: jazz, rock, rock glasba.

PRIM: band, big band.

‹BKR›, I, 266 = vodilka k bandu; ‹FR›, 17; ‹GRI›, I, 448; ‹GRJ›, I, 240; ‹RL›, 179 = samo ET, vodilka k bandu

CLAVIVOX

ANG: clavivox; NEM: Clavivox.

ET: Srednjeveško lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na orglah. Pozneje se je pomen razširil na vsa glasbila, na katerih s tipkami zavibrirajo strune. (‹KLU›, 375); lat. vox = glas.

D: »(Naziv za) enoglasni elektronski glasbeni instrument s tipkami, ki ga je skonstruiral R. Scott v začeku sedemdesetih let. Ton se proizvaja na poseben fotoelektričen način, zvok je podoben glissandu.« (‹RUF›, 84)

GL: elektronski glasbeni instrumenti

(‹GRI›, I, 431)

CLAVINET = (KLAVINET)

AN: clavinet; NEM: Clavinet.

ET: Srednjeveško lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške latinščine lahko pojasnimo s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dotoka zraka na orglah. Pozneje se je pomen razširil na vsa glasbila, na katerih tipke vzbudijo nihanje strun. (‹KLU›, 375).

D: »(Naziv za) elektronski glasbeni instrument, vrsto elektičnega klavirja, ki ga je podjetje Hohner proizvedlo v zgodnjih šestdesetih letih. Naziv izhaja iz delne sorodnosti z akustičnim instrumentom klavikordom: s pritiskom na tipko kratka kovinska ploščica pritisne na nakovalce in s tem zatrese struno, katere nihaje prevzema magnetofonska zvočnica ter jih pretvarja v elektronske signale.« (‹DOB›, 24–25) »Zvok clavineta je zelo bogat s parciali, je oster in perkusiven.« (‹RUF›, 83)

GL: električni klavir, elektronski glasbeni instrumenti.

‹GRI›, I, 428; ‹HK›, 81; ‹KN›, 50

CELOSTOPINJSKI AKORD = (CELOTONSKI AKORD)

AN: whole-tone chord.

ET: Akord.

D: »(Naziv za) akord, ki je sestavljen iz šestih (ali manj) tonov celotonske lestvice

(‹FR›, 101)

KR: V drugem akordu je v izvirniku naveden h namesto b. Ta napaka je zgoraj popravljena!

Gl. KR celostopinjske lestvice, kjer je pojasnjeno, zakaj je napačno uporabljati celotonski akord.

GL: agregat (D 1), akord, celostopinjska lestvica = (celotonska lestvica).

error: Content is protected !!