KR: Äeprav uporablja elektroniko, e. s. ne more biti samo »elektronski«, temveÄ âŠstudio za elektronsko glasboâŠ, saj se v njem v prvi vrsti ustvarja âŠelektronska glasba⊠(gl. KR âŠelektronskega studiaâŠ).
PRIM: âŠstudio za elektronsko glasbo⊠= (âŠelektronski studioâŠ).
ANG: electronic musical instruments; NEM: elektronische Musikinstrumente, rein elektronische Musizierinstrumente; IT: strumenti musicali elettronici.
ET: GrÅ¡. ážlektron = jantar (elektriÄni pojavi so bili prviÄ zaznani na jantarju) (â¹KLUâº, 174); iz ANG electron (zloÅŸenka iz electric = elektriÄni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (â¹KLUâº, 174).
Lat. instrumentum = naprava, pripomoÄek, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, naslojevati, uravnati, prilagoditi â (â¹DEâº, 533; â¹KLUâº, 329, 334).
D: 1) »(Naziv za) skupino elektrofonov z elektromehanskim in elektronskim (âŠgeneratorjiâŠ) proizvajanjem nihajev, na katere prek âŠoscilatorjaâŠ, âŠfiltra formantov⊠⊠itn. vpliva âŠaditivna⊠in âŠsuptraktivna⊠⊠âŠsinteza zvoka⊠in ki se prek ojaÄevalnika lahko oddajajo z zvoÄniki; v to spadajo âŠHammondove orgleâŠ, Welteove âŠsvetlobne orgle⊠in t. i. popolni elektronski glasbeni instrumenti, kot so âŠeterofonâŠ, âŠMartenotovi valoviâŠ, âŠtravtonijâŠ, âŠionika⊠… in drugi.« (â¹HIâº, 143)
2) »(Naziv za) instrumente, v katerih se âŠzvoki⊠proizvajajo z elektriÄnimi napravami, kot so âŠoscilatorjiâŠ, fotoelektriÄne celice, elektromagnetni sistemi itn.« (â¹APEâº, 90)
3) »(Naziv za) katerikoli glasbeni instrument, katerega âŠzvok⊠se delno ali popolno proizvaja z elektronskimi sredstvi.« (â¹FRâº, 26)
4) »(Naziv za) vse glasbene instrumente oz. naprave, pri katerih primarno proizvajanje âŠzvoka⊠temelji na elektronskih spojih in âŠmodulih⊠⊠Pri Äistih elektronskih instrumentih se osnovni oz. izhodiÅ¡Äni nihaj praviloma proizvaja z âŠoscilatorjiâŠ; ta se nato obdeluje prek razliÄnih âŠfiltrovâŠ, âŠoscilatorjev⊠za upravljanje itn. ter se nato reproducira z ojaÄevalcem oz. zvoÄnikom.« (â¹RUFâº, 121)
5) »(Elektronski glasbeni instrumenti) reproducirajo âŠtone⊠in âŠzvoke⊠prek elektroakustiÄnih ojaÄevalnikov prek zvoÄnikov. Pogosto jih imenujemo tudi âŠelektriÄni glasbeni instrumentiâŠ. Å e vedno se ni naÅ¡el skupni uporabni pojem za elektronske glasbene instrumente ⊠Pri elektronskih glasbenih instrumentih je osnovni pogoj, da se nihaji, ki se pretvarjajo v âŠtone⊠ali âŠzvokeâŠ, vedno pojavljajo v elektronski obliki. Nasprotno tradicionalni (akustiÄni) instrumenti z elektriÄnimi priklopi (traktaturami) ali z elektriÄnim pogonom (avtomatske âŠorgleâŠ, orkestrion) niso elektronski glasbeni instrumenti. Pri elektronskih glasbenih instrumentih so glavne znaÄilnosti postopki proizvajanja âŠzvokaâŠ, ki se lahko klasificirajo na tiste z mehanskim in na tiste z elektronskim proizvajanjem nihajev.« (â¹EHâº, 78)
6) »V nasprotju z âŠelektroakustiÄnimi⊠in elektronsko-mehanskimi instrumenti nimajo Äisto elektronski instrumenti nobenih mehansko pogonskih delov, pomembnih za nastanek elektriÄnega nihaja. Za proizvodnjo nihaja rabijo izkljuÄno elektronski âŠmoduli⊠(… cevi, tranzistorji itn.).« (MEYER-EPPLER 1954: 6)
KM: V â¹EHâº, 74, se omenja, da se pridevnika »elektriÄni«/»elektronski« v praksi toÄno ne razlikujeta, zato se predlaga naslednja, zelo natanÄna in pomembno razlikovalna definicija: »kot elektronski se oznaÄujejo tisti elektrotehniÄni procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali ⊠tranzistorji. Se pa govori npr. o ‘elektriÄni amplifikaciji’, medtem ko bi bilo prav tu toÄneje uporabiti pojem ‘elektronska amplifikacija’. Toda naziv ‘âŠelektriÄna kitara⊑ (kot tudi ‘elektriÄni bas’ â op. N. G.: gl. D 1 âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ) je pravilen.« Gl. tudi KR âŠelektriÄne kitareâŠ.
KR: V D 1 je pretirano poudarjanje âŠaditivne⊠in âŠsuptraktivne sinteze zvokaâŠ, ker se npr. v e. g. i., ki se tam navajajo, sploh ne uporablja âŠsinteza zvokaâŠ.
Iz vseh ponujenih D je razvidno, da je pomen e. g. i. nejasen, posebno glede na âŠelektronske glasbene instrumente⊠in ⊠elektroakustiÄne glasbene instrumenteâŠ, ki jih nikakor ne moremo razumeti kot sopomenke. V â¹APEâº, str. 90 â gl. D 2 se kot sopomenka predlagajo tudi »elektrofonski glasbeni instrumenti«.) Celo razumevanje »popolnih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 1) in »Äistih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 4 in 6) ni popolnoma skladno. Ker torej niti v svetovni strokovni literaturi ta problem ni zadovoljivo reÅ¡en (â¹EHâº, 78), se na tem mestu predlaga, da se vsi instrumenti (razen âŠelektriÄnih glasbenih instrumentov⊠v pomenu D 2) uvrstijo v e. g. i., kot je izpeljano v â¹EHâº, 78â79, â¹FRâº, 106, â¹GRâº, 68, â¹GRIâº, I, 654, â¹GR6âº, VI, 106â107, â¹RANâº, 282â283, â¹ROSâº, 86â87 in v â¹RUFâº, 121â122.
GL: âŠbirotron⊠= âŠmelotron⊠= âŠnovatronâŠ, âŠclavinetâŠ, âŠclavivoxâŠ, âŠdinafonâŠ, âŠdinamofon⊠= âŠtelharmonijâŠ, âŠelektriÄna kitaraâŠ, âŠelektriÄni klavirâŠ, âŠelektroakustiÄne orgleâŠ, âŠelektrofonâŠ, âŠelektrokordâŠ, âŠelektronske orgleâŠ, âŠelektronijâŠ, âŠelektronski monokordâŠ, âŠemikonâŠ, âŠemiritonâŠ, âŠeterofon⊠= âŠteremin⊠= âŠtereminovox⊠= (theremin) = (thereminovox), âŠfototon ⊠= âŠsvetlobne orgle⊠(D 1), âŠHammondove orgleâŠ, âŠheliofonâŠ, âŠhellertionâŠ, âŠionikaâŠ, âŠkaleidofonâŠ, âŠleslieâŠ, âŠMartenotovi valovi⊠= (ondes Martenot) = (ondes musicales), âŠmelokordâŠ, âŠmelotron⊠= âŠbirotron⊠= âŠnovatronâŠ, âŠmiksturtravtonijâŠ, âŠnovakordâŠ, âŠnovatron ⊠= ⊠birotron ⊠= âŠmelotronâŠ, âŠpartiturofonâŠ, âŠrhodesâŠ, âŠritmikonâŠ, âŠsferofonâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠvzorÄevalnik⊠= (âŠsarnplerâŠ), âŠsolovoxâŠ, âŠsvetlobne orgle⊠= âŠfototonâŠ, âŠtechno (music, pop, sound …)âŠ, âŠtelharmonij⊠= âŠdinamofonâŠ, âŠteremin⊠= âŠeterofon⊠= âŠtereminovox⊠= (theremin) = (thereminovox), âŠtereminovox⊠= âŠeterofon⊠= âŠteremin⊠= (theremin) = (thereminovox), âŠtravtonijâŠ, âŠWurlitzerjeve orgleâŠ.
PRIM: âŠelektriÄni glasbeni instrumentiâŠ, âŠelektroakustiÄni glasbeni instrumentiâŠ, (âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ).
â¹BASSâº, II, 122â124; â¹ENâº, 158â159 = »Musikinstrumente«; â¹GRIâº, I, 657â690; â¹Mâº, 61; â¹Pâº, 75
ANG: electronic monochord; NEM: elektronisches Monochord.
ET: GrÅ¡. ážlektron = jantar (elektriÄni pojavi so bili prviÄ zaznani na jantarju) (â¹KLUâº, 174); iz ANG electron (zloÅŸenka iz electric = elektriÄni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (â¹KLUâº, 174); grÅ¡. monókhordon = glasbilo z eno struno, mónos = sam, eden, edini in khordáž = struna (â¹DEâº, 169).
D: »(Naziv za) enoglasni dvomanualni âŠelektronski … glasbeni instrumentâŠ, ki ga je leta 1952â53 razvil Friedrich Trautwein za uporabo v âŠstudiu za elektronsko glasbo⊠na SeverozahodnonemÅ¡kem radiu (NWDR; kasneje WDR = ZahodnonemÅ¡ki radio â op. N. G.) v Kölnu … Temeljil je na koncertni verziji âŠtravtonija⊠…, a brez dela za subharmonsko âŠbarvoâŠ.« (â¹GRIâº, I, 695)
KR: V â¹GRIâº, I, 695, se pojem napaÄno navaja v NEM-obliki, tj. kot »elektronische Monochord« â namesto »elektronisches Monochord« (s pridevnikom v srednjem spolu s konÄnico -s). Avtor gesla (Hugh Davies) je geslo oÄitno prepisal iz naslova Trautweinovega Älanka o e. m. (gl. TRAUTWEIN 1954), kjer se dejansko pojavlja pridevnik »elektronische«, toda zato, ker je pred njim doloÄni Älen za srednji spol (»das«).
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠmelokordâŠ.
PRIM: (âŠelektronski monokordâŠ).
â¹FRâº, 25â26
ANG: electronic organ; NEM: Elektronenorgel, elektronische Orgel, E-Orgel; FR: orgue electronique; IT: organo elettronico.
ET: GrÅ¡. ážlektron = jantar (elektriÄni pojavi so bili prviÄ zaznani na jantarju) (â¹KLUâº, 174); iz ANG electron (zloÅŸenka iz electric = elektriÄni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (â¹KLUâº, 174); âŠorgleâŠ.
D: »(Naziv za) âŠelektronski glasbeni instrumentâŠ, ki so ga na zaÄetku izdelovali, da bi se pribliÅŸali akustiÄnim âŠorglam⊠⊠Za prozvodnjo âŠzvoka⊠so se uporabljala razliÄna sredstva. Prve uspeÅ¡ne elektronske orgle so bile âŠHammondove orgleâŠ, ki uporabljajo rotirajoÄe tonske valje, ki elektromagnetno proizvajajo oscilirajoÄi tok. V âŠWurlitzerjevih orglah⊠se uporabljajo vibrirajoÄi jeziÄki. ModernejÅ¡e konstrukcije uporabljajo doloÄeno Å¡tevilo âŠoscilatorjev⊠s fiksno âŠviÅ¡ino tona⊠in so v celoti elektronske. Pri vseh vrstah elektronskih orgel se zaÄetni nihaji modificirajo in ojaÄujejo elektronsko in se prek zvoÄnikov prenaÅ¡ajo do posluÅ¡alca.« (â¹RANâº, 283)
KM: Iz D je razvidno, da se v e. o. uvrÅ¡Äajo praktiÄno vse vrste âŠorgel (razen elektriÄnih â gl. â¹MELZâº, I, 516â517, oz. op. in KR âŠelektroakustiÄnih orgelâŠ; v â¹GR6âº, VI, 110â111, so e. o. sopomenka elektriÄnih âŠorgelâŠ!), ki vkljuÄujejo tudi âŠelektroakustiÄne orgleâŠ.
KR: V â¹Pâº, 75, se â iz nerazumljivih razlogov â kot IT-ustreznica za e. o. navajajo âŠelektroakustiÄne orgle⊠(= »organo elettro-acustico«).
V KR se za âŠelektroakustiÄne orgle⊠predlaga, da se, podobno kot so se âŠelektroakustiÄni glasbeni instrumenti⊠uvrstili v âŠelektronske glasbene instrumente⊠(gl. KM âŠelektronskih glasbenih instrumentovâŠ), uvrstijo v e. o. Pojem bi bilo torej treba uporabljati s tako sploÅ¡nim in skupnim nazivom.
GL: âŠdinamofon⊠= âŠtelharmonijâŠ, âŠelektrofon⊠(D 1), âŠelektronski glasbeni instrumenti⊠= (âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ), âŠfototon⊠= âŠsvetlobne orgle⊠(D 1), âŠHammondove orgleâŠ, âŠkaleidofon⊠(D 1), âŠleslieâŠ, âŠnovakordâŠ, âŠorgleâŠ, âŠpartiturofonâŠ, âŠsferofonâŠ, âŠsvetlobne orgle⊠= âŠfototonâŠ, âŠtelharmonij⊠= âŠdinamofonâŠ, âŠWurlitzerjeve orgleâŠ.
PRIM: âŠelektroakustiÄne orgleâŠ, (âŠelektronske orgleâŠ).
â¹BASSâº, III, 490; â¹BKRâº, II, 15â16; â¹BKRâº, V, 30; â¹DOBâº, 114â120; â¹ENâº, 68â72; â¹GRâº, 69; â¹GRIâº, I, 690â692; â¹HIâº, 142; â¹HOâº, 741; â¹IMâº, 112; â¹LAREâº, 1165; â¹MGGâº, XVI, 51â59; â¹RLâº, 255; â¹RUFâº, 124
ANG: electronic music; NEM: elektronische Musik; FR: musique electronique; IT: musica elettronica. ET: GrÅ¡. ážlektron = jantar (elektriÄni pojavi so bili prviÄ zaznani na jantarju) (â¹KLUâº, 174); iz ANG electron (zloÅŸenka iz electric = elektriÄni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (â¹KLUâº, 174).
D: 1) »V nasprotju s âŠkonkretno glasboâŠ, ki temelji na obstojeÄem zvoÄnem gradivu, se elektronska glasba pojmuje predvsem kot sredstvo za proizvajanje obseÅŸne palete âŠzvokovâŠ, ki ne posnemajo ne naravnih âŠzvokov⊠ne âŠzvokov⊠tradicionalnih glasbil.« (â¹BOSSâº, 44â47)
2) »Elektronska glasba bi se natanÄneje morala imenovati ‘glasba iz elektronsko proizvedenih âŠzvokov⊑. S tem bi se pravzaprav jasno poudarilo, da ne govorimo â kot doslej â o glasbi z instrumentalnimi ali vokalnimi âŠzvokiâŠ, temveÄ o glasbi, v kateri se uporabljajo elektronske naprave za proizvajanje âŠzvokovâŠ.« (â¹DIBâº, 322)
3) »Elektronska glasba se od drugih razlikuje po tem, da njene skladbe, shranjene na traku, ne potrebujejo nobenega posredovanja interpreta ⊠Skladatelj ne piÅ¡e veÄ za glasbila âŠ, temveÄ na traku uresniÄuje glasbo za zvoÄnike.« (â¹EHâº, 76â77)
4) »(Naziv za glasbo), ki je v celoti ali delno rezultat elektronske tvorbe, obdelave in reprodukcije âŠzvokaâŠ.« (â¹FRâº, 26)
5) »(Naziv za) glasbo, ki za izvajanje potrebuje elektronska sredstva. Pojem se pogosto omejuje na âŠglasbo za trakâŠ, drugo pa je âŠÅŸiva elektronska glasba⊠ali glasba za âŠelektronske glasbene instrumenteâŠ; druga raba (pojma) se navezuje na âŠglasbo za trakâŠ, ki se ustvarja brez âŠnaravnih zvokov⊠(Stockhausen in Eimert sta v zgodnjih petdesetih letih uporabljala naziv ‘elektronische Musik’, da bi svoja dela razlikovala od âŠkonkretne glasbe⊠.) … âŠTelharmonijâŠ, ki ga je leta 1906 izumil Thadeus Cahill …, se po navadi uvrÅ¡Äa med predhodnike elektronske glasbe, ker je to prvo glasbilo, ki je ustvarjalo glasbo z elektronskimi sredstvi. Pravi âŠelektronski (glasbeni) instrumenti⊠se niso pojavili do tridesetih let.« (â¹GRâº, 69)
6) »(Naziv za glasbo), ki se je razvila okrog leta 1950 in ki uporablja postopke, ki so povsem razliÄni od tradicionalnih predstav o glasbi, postopke skladanja ⊠elektronsko proizvedenih âŠzvokov⊠in âŠÅ¡umov⊠(âŠgeneratorjiâŠ) po reÅŸiji âŠzvokaâŠ, ki jo narekuje skladatelj ali ⊠raÄunalnik (âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ) (in ki se) shranjuje na traku (âŠglasba za trakâŠ). Elektronska glasba se fiksira v eksperimentalnem studiu pod nadzorom skladatelja brez interpreta v ⊠‘avtonomni’ formi na traku, da bi se reproducirala prek zvoÄnikov ali se izvajala pod skladateljevo reÅŸijo âŠzvoka⊠⊠v koncertni dvorani (kot âŠÅŸiva elektronska glasbaâŠ).« (â¹HIâº, 142)
7) »(Naziv za) glasbo, v kateri se razliÄne glasbene ideje snemajo na trak in nato reproducirajo po elektroakustiÄni poti ⊠Äeprav se âŠelektronski (glasbeni) instrumenti⊠lahko uporabljajo skupaj s tradicionalnimi, kot npr. âŠMartenotovi valovi⊠v Messiaenovi Turangalili, takÅ¡na uporaba âŠelektronskih (glasbenih) instrumentov⊠ne gre v pravo elektronsko glasbo ⊠Izvirno se elektronska glasba nanaÅ¡a samo na glasbo, ki se proizvaja z elektronskimi sredstvi, kot so âŠsintetizator⊠in âŠobroÄni modulatorâŠ, v nasprotju s âŠkonkretno glasboâŠ, v kateri se âŠzvoki⊠proizvajajo bodisi s konvencionalnimi glasbili bodisi z naravnimi âŠÅ¡umiâŠ, npr. z uliÄnim hrupom.« (â¹IMâº, 112)
8) »Naziv, ki se je pojavil okoli leta 1950 v zvezi s kölnskim âŠStudiem za elektronsko glasbo⊠(Herbert Eimert, Karlheinz Stockhausen in drugi) in ki oznaÄuje glasbo, ki je sestavljena izkljuÄno iz nihajev, proizvedenih z elektronskimi âŠgeneratorjiâŠ, pri Äemer se (tako proizveden) nihaj lahko obdeluje z razliÄnimi postopki (s âŠfiltriâŠ, z âŠobroÄnimi modulatorji⊠⊠itn.). V Å¡irÅ¡em smislu se elektronska imenuje tudi tista glasba, ki nastaja po mehaniÄni poti (âŠelektriÄna kitaraâŠ, âŠHammondove orgleâŠ, âŠclavinet⊠itn.), ali pa se amplificira in obdeluje elektroakustiÄno. Zaradi jasnosti v tem drugem primeru se priporoÄa, da se govori o elektronsko amplificirani glasbi, medtem ko je kombinacijo elektriÄno amplificirane in prave elektronske glasbe priporoÄeno imenovati polelektronska.« (â¹KNâº,66)
9) »Z elektronsko glasbo razumemo ne samo elektronsko amplificirano mehaniÄno glasbo, ampak tudi elektronsko proizvedene âŠzvokeâŠ, skladbe.« (â¹Mâº, 555)
10) »(Naziv za) glasbo, ki se komponira z âŠzvokiâŠ, proizvedenimi z elektronskim postopkom ⊠Pojavu elektronske glasbe je neposredno predhodilo delo … Pierra Schaefferja … Tri leta kasneje ⊠J. Cage ⊠prav tako ustvarja glasbo za magnetofonski trak, t. i. âŠtape music⊠.., in za izhodiÅ¡Äno zvoÄno gradivo vzame âŠzvoke⊠razliÄnega porekla, tudi gradivo, izvedeno na tradicionalnih instrumentih. Vendar sta prvo skladbo, pri kateri je prvotno zvoÄno gradivo proizvedeno z elektroakustiÄnimi aparaturami, ustvarila H. Eimert in R. Beyer in jo prikazala leta 1951 na teÄajih za âŠnovo glasbo⊠v Darmstadtu.« (â¹MELZâº, I, 517)
11) »Elektronska glasba se je prikazala svetu 5. avgusta 1920, ko je ruski inÅŸenir in Äelist Leon Teremin demonstriral svoj âŠtereminovox⊠na Moskovskem tehnoloÅ¡kem inÅ¡titutu … « (â¹SLONâº, 1444)
12âA) »V zadnjih letih (besedilo je nastalo leta 1964 â op. N. G.) … se vse manj govori o âŠkonkretni glasbiâŠ, tako da se vsa glasba, ki obstaja na magnetofonskih trakih in ki nastaja z elektronskim proizvajanjem in obdelavo âŠzvoka⊠in ki se lahko sliÅ¡i samo prek zvoÄnikov, imenuje elektronska glasba.« (STOCKHAUSEN 1971a: 242)
12âB) »âŠMusique concrÚteâŠ, âŠelektronische Musik⊠in âŠtape music⊠se sedaj (tj. leta 1968 â op. N. G.) uvrÅ¡Äajo pod skupni naziv ‘elektronska glasba’.« (CROSS 1968: 33)
KR: Raznolikost D je povsem neobiÄajna, ne samo glede tega, da se naziv razliÄno definira, ampak tudi glede tega, kako se k njemu pristopa. (Enako raznolikost se lahko opazi v temeljiti obdelavi pojma v STROH 1972):
a) D 1 je toÄna, vendar presploÅ¡na. Ker izhaja s FR-govornega obmoÄja, je normalno, da vztraja pri razliki med e. g. in âŠkonkretno glasbo⊠(ki se je na FR-govornem obmoÄju poskuÅ¡ala zaobiti s pojmom, kakrÅ¡en je âŠelektroakustiÄna glasbaâŠ; gl. KR âŠelektroakustiÄne glasbeâŠ; tudi KM âŠkonkretne glasbeâŠ). (V â¹BOSSâº, 43â44, 47â49, se poleg e. g. obdelujeta âŠelektroakustiÄna glasba⊠in âŠÅŸiva elektronska glasbaâŠ.)
b) D 2, ki izhaja iz vira z veliko pretenzijo po maksimalni kompetenci, sugerira povsem nepomembne stvari, ki so same po sebi razumljive.
c) V D 3, ki izhaja iz najkompetentnejÅ¡ega vira, so poudarjene predvsem lastnosti e. g., ki jih zagotovo ni treba niti omenjati. V nadaljevanju D se to resda kompenzira. (V â¹EHâº, 351â352, se posebej obdelujejo tudi terminoloÅ¡ki problemi e. g., tako da lahko na tem mestu najdemo komentarje o pojmih â kot je npr. âŠavtentiÄna glasbaâŠ; gl. KR âŠavtentiÄne glasbe⊠â, ki so bili ponujeni namesto e. g., vendar so tudi ÅŸe pozabljeni.)
d) D 4 je povsem zmedena: kakÅ¡no zvezo ima z e. g. »reprodukcija âŠzvokaâŠÂ« (razen Äe se misli na e. g. kot na âŠglasbo za trakâŠ, kot je omenjeno v D 3 in D 5)? Poleg tega, kaj pomeni »v celoti ali delno«?
e) D 5, ki izhaja iz tako pretencioznega vira, ponuja toliko pomenov (in to s konkretnimi pojmovnimi sugestijami), da se resniÄno postavlja vpraÅ¡anje, ali niso tudi drugi sugerirani pojmi pravzaprav sopomenke: 1) Najprej »izvajanje« (= »playing«) e. g. ne zahteva »elektronskih sredstev« (= »electronic means«), temveÄ elektroakustiÄna sredstva (v pomenu, v katerem se elektroakustika definira v â¹FRâº, 25; gl. KR âŠelektroakustiÄne glasbeâŠ), npr. ojaÄevalnik in zvoÄnike. 2) âŠÅœiva elektronska glasba⊠se â ne brez razloga â tudi po obliki in pomenu razlikuje od e. g. 3) âŠElektronski glasbeni instrumenti⊠praviloma nimajo nikakrÅ¡ne zveze z e. g. (razen, pogojno, âŠsintetizatorâŠ, na katerem se â na nekaj razliÄicah â lahko tudi »igra«), zato je iskanje korenin e. g. npr. v âŠtelharmoniju⊠ali âŠtereminovoxu⊠(gl. D 11), ki sta ustvarjala glasbo z elektriÄnimi in ne z elektronskimi sredstvi, povsem deplasirano (gl. â¹EHâº, 74, kjer se opozarja na razliko med »elektriÄnim« in »elektronskim«, tudi KM âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ, âŠelektroakustiÄnih glasbenih instrumentov⊠in âŠelektronskih glasbenih instrumentovâŠ). 4) Stockhausen in Eimert v petdesetih letih niti nista mogla uporabljati drugega pojma kot »elektronische Musik«, ko pa je njun materni jezik NEM.
f) V D 6 se povsem neprimerno v dveh povsem razliÄnih konceptih omenja »reÅŸija âŠzvokaâŠÂ« (= »Klangregie«), ki nima nikakrÅ¡ne zveze z delom v âŠstudiu za elektronsko glasboâŠ. (»ReÅŸija âŠzvokaâŠÂ« se nanaÅ¡a predvsem na upravljanje âŠzvoka⊠prek elektroakustiÄne ali avdiotehniÄne opreme v kakÅ¡nem prostoru.) Omenjanje âŠÅŸive elektronske glasbe⊠je treba razumeti kot izgovor za navajanje vodilke.
g) ZaÄetek D 7 nima niti pribliÅŸne zveze niti z najÅ¡irÅ¡im pomenom pojma, Å¡e posebej po vpletanju âŠelektronskih glasbenih instrumentov⊠v e. g., se pa v drugem delu D pomen omejuje, Äeprav ni jasno, zakaj se omenjata âŠsintetizator⊠in âŠobroÄni modulatorâŠ, ne pa âŠgeneratorji⊠in/ali âŠoscilatorjiâŠ, âŠfiltri⊠itn.
h) D 8 je iz vira, ki se v prvi vrsti ukvarja z âŠrock glasboâŠ, zato so v njej predlagani pomeni pogojeni z njeno prakso. Temu navkljub priporoÄilo za uvajanje pojma »polelektronske glasbe« ni na mestu. Poleg tega âŠgeneratorji⊠niso »elektriÄni«, temveÄ Â»elektronski« (o razliki gl. â¹EHâº, 74, oz. KM âŠelektronskih glasbenih instrumentovâŠ, âŠelektroakustiÄnih glasbenih instrumentovâŠ, âŠelektriÄnih glasbenih instrumentovâŠ).
i) V D 9 se v e. g. nepravilno umeÅ¡Äa tudi »elektronsko amplificirana mehaniÄna glasba«.
j) ZaÄetek D 10 vzorno doloÄa pomen pojma (edino »elektronski« bi bilo treba zamenjati z »elektroniÄnim«; pridevnik ni iz »elektrona«, temveÄ iz »elektronike« (â¹Å PRâº, 157â159), vendar se kasneje koncipira, kot da je e. g. â podobno âŠelektroakustiÄni glasbi⊠â skupni pojem, v katerega gredo âŠglasba za trakâŠ, âŠkonkretna glasba⊠itn. (zanimivo je tudi, da se v â¹MELZâº, II, 359, âŠkonkretna glasba⊠obdeluje kot poseben pojem â gl. D 1 âŠkonkretne glasbeâŠ). Koristno je, da se âŠglasba za trak⊠â natanÄno: glasba O. Lueninga, V. Ussachevskega, J. Cagea in drugih z zaÄetka petdesetih let â navaja v izvirni obliki (âŠmusic for tape, tape musicâŠ), ki jo je kot tehniÄni naziv in strokovno besedo treba ohraniti, saj se tudi po estetiki razlikuje od âŠglasbe za trak⊠v Å¡irÅ¡em smislu, ki je skorajda sopomenka e. g. oz. âŠkonkretne glasbe⊠(gl. KR âŠglasbe za trak⊠in âŠmusic for tape, tape musicâŠ).
k) D 11 je Å¡e en primer â kot tudi D 5 â za iskanje korenin e. g. tam, kjer â v njenem toÄnem pomenu â ni niti sledu o njej (gl. tu t. e.).
I) V D 12 se e. g. predlaga kot skupni naziv, ki bi odpravil vse razlike med e. g., âŠelektroakustiÄno glasboâŠ, âŠelektrofonsko glasboâŠ, âŠglasbo za trak⊠(ne pa tudi âŠmusic for tape, tape music⊠v oÅŸjem smisli â gl. KR âŠmusic for tape, tape musicâŠ), âŠkonkretno glasbo⊠(gl. o tem tudi KM âŠkonkretne glasbeâŠ) in âŠsintetiÄno glasboâŠ.
E. g. je torej tista glasba, ki nastaja po elektronski poti, to je z uporabo naprav v âŠstudiu za elektronsko glasboâŠ, kot so âŠgeneratorji⊠in/ali âŠoscilatorjiâŠ, âŠfiltri⊠itn., ki pravzaprav niso âŠelektronski glasbeni isntrumentiâŠ, na katere bi lahko »igrali« (ampak so eventuelno »elektronski instrumenti«). Za ustvarjanje e. g. je potreben magnetofon, zato da bi se kot âŠavtentiÄna glasba⊠lahko enkrat za vselej shranila na magnetofonski trak in bi jo nato lahko kot âŠglasbo za trakâŠ, v Å¡irÅ¡em smislu, »izvajali« (tj. reproducirali) z napravami za reprodukcijo (ojaÄevalci, zvoÄniki).
Tudi âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠bi lahko bila e. g., Äe samo raÄunalnik ustvarja njene âŠtoneâŠ, âŠzvoke⊠in âŠÅ¡ume⊠ali pa upravlja naprave, ki jih ustvarjajo (gl. t. 2 v D âŠraÄunalniÅ¡ke glasbeâŠ).
V premiÅ¡ljenih znanstvenih in strokovnih besedilih se priporoÄa raba NEM-oblike »electronische Music« namesto e. g., Äe se (kot v D 5) misli na glasbo, ki je, kot nasprotje pariÅ¡ki âŠmusique concrÚte⊠(gl. KM in KR âŠkonkretne glasbeâŠ), nastala v zaÄetku petdesetih let v âŠStudiu za elektronsko glasbo⊠ZahodnonemÅ¡kega radia v Kölnu (gl. STOCKHAUSEN 1963d).
GL: âŠneskonÄni trak⊠= (tape loop), âŠchorus⊠(D 2), âŠelektronski glasbeni instrumenti⊠= (âŠelektronijski glasbeni instrumentiâŠ), âŠelektronski monokordâŠ, âŠfilterâŠ, âŠgeneratorâŠ, âŠnadzor napetosti⊠= (VC) = (voltage control), âŠvmesnik⊠= (interface), âŠmelokordâŠ, âŠMIDIâŠ, âŠmeÅ¡anica tonovâŠ, âŠmodulacijaâŠ, âŠmodulatorâŠ, âŠmusic for tape, tape musicâŠ, âŠoscilator(ji)âŠ, âŠpartitura za realizacijoâŠ, âŠzanka⊠= (loop)âŠ, âŠobroÄni modulator⊠= (ring modulator) = (RM), âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠsinteza zvokaâŠ, âŠskladanje zvoka⊠= (âŠKlangkompositionâŠ), âŠskladba iz sinusnih tonovâŠ, âŠskladba iz zvoka⊠= (âŠKlangkompositionâŠ), âŠnaprava za posnemanje⊠= (âŠemulatorâŠ), âŠvzorÄevalnik⊠= (âŠsamplerâŠ), âŠdetektor ovojniceâŠ, âŠstacionarni zvokâŠ, âŠstudio za elektronsko glasbo⊠= (âŠstudio za elektronsko glasboâŠ) = (âŠelektronski studioâŠ), âŠÅ¡umâŠ, âŠnaprava za zakasnitevâŠ, âŠvzorÄenje⊠= (âŠsamplingâŠ), âŠvari(o)speed)âŠ, âŠvokoder⊠= (vocoder), âŠÅŸiva elektronska glasba⊠= (live electronic music) = (live-electronics).
PRIM: âŠakuzmatika, akuzmatiÄna glasbaâŠ, âŠalgoritemska glasba⊠âŠavtentiÄna glasbaâŠ, âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠelektroakustiÄna glasbaâŠ, âŠelektrofonska glasbaâŠ, (âŠelektronska glasbaâŠ), âŠglasba za trak⊠= (music for tape, tape music), âŠkonkretna glasba⊠= (âŠmusique concrÚteâŠ), âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D) = âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasbaâŠ, âŠsintetiÄna glasbaâŠ. â¹BASSâº, II, 120â131; â¹BKRâº, II, 16â17; â¹BKRâº, V, 30â31; â¹CHâº, 297â298; â¹GR6âº, VI, 107â110; â¹HKâº, 121â122; â¹HOâº, 336; â¹HUâº, 30â43; â¹JONâº, 84â87; â¹KNâº, 66; â¹KSâº, 106â126; â¹Lâº, 375; â¹LAREâº, 517; â¹MGGâº, III, 1263â1268; â¹Pâº, 75; â¹RICâº, II, 124â125; â¹RLâº, 256â257; â¹ROSâº, 85â86; â¹RVFâº, 121, â¹Vâº, 212â220
KR: Pridevnik je napaÄen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveÄ iz »elektrona« (â¹Å PRâº, 157â159).
PRIM: âŠelektronski studio⊠= âŠstudio za elektronsko glasboâŠ.
KR: Pridevnik je napaÄen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveÄ iz »elektrona« (â¹Å PRâº, 157â159).
PRIM: âŠelektronski monokordâŠ.
KR: Pridevnik je napaÄen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveÄ iz »elektrona« (â¹Å PRâº, 157â159).
PRIM: âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ.
KR: Pridevnik je napaÄen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveÄ iz »elektrona« (â¹Å PRâº, 157â159).
PRIM: âŠelektronske orgleâŠ.
KR: Pridevnik je napaÄen, saj ne izhaja iz »elektronike«, temveÄ iz »elektrona« (â¹Å PRâº, 157â159).
PRIM: âŠelektronska glasbaâŠ.
