AN: heteronomous music; FR: musique hétéronome.
ET: GrÅ¡. héteros = drugaÄen, razliÄen; nómos = zakon, pravilo.
D: 1) »Pojem, ki ga je ustvaril Iannis Xenakis, ko je hotel oznaÄit vrsto zunanjega konflikta, ki nastane, ko sta dva orkestra ali instrumentalista zoperstavljena tako, da vplivata na medsebojne odgovore na tekmovalen ali nasprotujoÄ si naÄin. Xenakis trdi, da se ta tip igre ali dvoboja lahko strne v matrico, ki ustreza matematiÄni teoriji igre. Primer take glasbe bi lahko bila âŠimprovizacija⊠na tabli ali sitarju v indijski glasbi, pri Äemer vsak glasbenik skuÅ¡a zmesti ali izloÄiti ostale, a vendar znotraj danega okvira glasbenega sloga.« (â¹FRâº, 39)
2) »(Naziv za) glasbo, ki za izvedbo uporablja ‘igre’ ali ‘strategije’, pri Äemer ustvarja konflikt in nedeterminirane rezultate. Pojem uporablja predvsem Xenakis.« (â¹CP1âº, 239).
KM: V XENAKIS 1981: 138â139 sam Xenakis le tako pojasnjuje pojem: »Bilo bi zanimivo, gotovo pa tudi koristno, premisliti o drugem razredu glasbenega diskurza (nasprotnem tistemu v âŠavtonomni glasbi⊠â op. N. G.), s katerim bi se vpeljalo predstavo o eksternem konfliktu med npr. dvema orkestroma ali dvema nasprotujoÄema si instrumentalistoma. Igra enega parta bi pogojevala in vplivala na igro drugega parta, in obratno. Razprava o âŠzvoku⊠bi se identificirala v strogem, vÄasih v stohastiÄnem sosledju dejanj zvokovnega zoperstavljanja, ki bi se dogajala po volji dveh (ali veÄ) dirigentov ter po volji avtorja, vse skupaj pa bi bilo v dialektiÄni ubranosti. Precizirajmo: zamislimo si konflikt med dvema orkestroma, od katerih ima vsak svojega dirigenta. Vsak dirigent upravlja z zvokovnimi operacijami proti zvokovnim operacijam drugega dirigenta. Vsaka operacija predstavlja neko taktiko. SreÄanje dveh taktik ima lahko kvalitativno ali Å¡tevilÄno vrednost, v korist enega ter na Å¡kodo drugega.«
GL: âŠavtonomna glasbaâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ, âŠstrategijska glasbaâŠ.