METRIKA
ANG: metric(s) (â¹LEUâº, 301), metrics (â¹Pâº, 184; â¹RANâº, 516) (gl. KR); NEM: Metrik; FR: métrique; IT: metrica.
ET: GrÅ¡. metrikáž (tékhnÄ) = nauk o sestavljanju verzov, od métron = âŠmeraâŠ, pesniÅ¡ka stopica (â¹KLUâº, 476).
D: »(Naziv za) vedo o verzu, tj. o koliÄini raznih vrst stopic, ki tvorijo verz in o razliÄnih naÄinov povezovanja verzov v kitico. Glasbena metrika je veda o spajanju enako velikih Äasovnih odsekov … v glasbeno relevantne enote viÅ¡je vrste.« (â¹HOâº, 608; â¹HUâº, 567)
KM: V terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠je metrika osnova za tvorbo raznih drugih specifiÄnih pojmoGL: âŠheterometrikeâŠ, âŠpolimetrikeâŠ, âŠspremenljive metrikeâŠ.
KR: Kakor je poudarjeno v D, je metrika nauk oz. teoretiÄna disciplina, ki preuÄuje moÅŸnosti povezovanja Äasovnih enot v glasbi. Nikakor ni sopomenka âŠmetra⊠oz. »-metrije« kot osnove, iz katere so izpeljani pojmi âŠametrijaâŠ, âŠheterometrija⊠in âŠpolimetrijaâŠ. Zato s o pojmi kot so âŠheterometrikaâŠ, âŠpolimetrika⊠in âŠspremenljiva metrika⊠nesmiselni, ker ne ciljajo na metriko kot vedo in teorijo, temveÄ na specifiÄno skladateljsko prakso metrske organizacije v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, pod katero se razume horizontalno in vertikalno kombiniranje razlliÄnih âŠmetrov⊠(ne pa metrik kot ved, teorij!). Pravilni pojmi so zato âŠheterometerâŠ, âŠpolimeter⊠in âŠvariabilni meterâŠ. Prav tako so nesmiselni pridevniki od âŠheterometrike⊠(»heterometriÄen«) in âŠpolimetrike⊠(»polimetriÄen«).
ANG oblika »metrics« je problematiÄna. Najdemo ga le v â¹RANâº, 516, skupaj s »harmonics« in »rhytmics«, v povezavi s Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je relevanten v smislu prjÅ¡nje D. Predlogi v â¹LEUâº, 301 (NEM Metrik = ANG metrics), v â¹LEUâº, 333 (NEM Rhytmik = ANG rhytmics), in v â¹Pâº, 184 (NEM Metrik = ANG metrics), niso verodostojni, ker oÄitno gre za nasilne prevode. V â¹OEDâº, IX, 698, se navaj oblika kot v tukajÅ¡nji D, brez âs, Äeprav se opozarja, da se lahko pojavi tako v ednini kot tudi v mnoÅŸini, tj. z ali brez âs. V â¹BRâº, in v â¹L⺠se pojem sploh ne navaja kot samostalnik.
GL: âŠheterometer⊠= (âŠheterometrijaâŠ) = (âŠheterometrikaâŠ), âŠpolimeter⊠= (âŠpolimterijaâŠ) = (âŠpolimetrikaâŠ), âŠvariabilni meter⊠= (âŠspremenljiva metrikaâŠ).
PRIM: (âŠametrijaâŠ), âŠmeterâŠ, âŠritmikaâŠ.
(METRIÄNA DISONANCA) = âŠMETRSKA DISONANCAâŠ
METRSKA MODULACIJA = (METRIÄNA MODULACIJA)
ANG: metric, metrical modulation; NEM: metrische Modulation.
ET: âŠMeterâŠ, âŠmodulacijaâŠ.
D: 1) »(Naziv za) postopno spremembo enega metrskega âŠpulza⊠(D 1) v drugega. E. Carter pogosto uporablja metrsko modulacijo in jo opisuje kot ‘korelacijo âŠstrukture⊠razliÄnih hitrosti’ (CARTER 1969: 193).« (â¹JONâº; 160â161)
2) V teoriji âŠserialne glasbe⊠K. Stockhausena je to naziv za postopne spremembe âŠmetra⊠in tempa, ki naj bi bile ekvivalent za âŠmodulacije’ iz âŠene âŠtonalitete⊠v drugo v glasbi tonalitetne tradicije, vse po naÄelu serialne enotnosti âŠparametraâŠ. Npr.:
(STOCKHAUSSEN 1963: 117).
KM: Metrsko modulacijo je treba razlikovati od âŠpolimetraâŠ, âŠmultimetra⊠in âŠvariabilnega metraâŠ, ker se v njej metrske spremembe dogajajo postopno, poleg tega pa se â sploh pri Stockhausenu (npr. v skladbah Zeitmasse in Grupe) â ne spreminjajo samo âŠmetriâŠ, temveÄ tudi tempo (posebej se v partituro vpisujejo metronomske oznake za spremembe tempa)
GL: âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠmeterâŠ, âŠmodulacija⊠(KM), âŠmultimeterâŠ, âŠpolimeter⊠= (âŠpolimetrijaâŠ) = (âŠpolimterikaâŠ), âŠvariabilni meter⊠= (âŠspremenljiva metrikaâŠ).
â¹FRâº; 51â52; â¹GRâº, 119â120; â¹SLONâº, 1465; â¹Vâº, 479
METRSKA DISONANCA
ANG: metric disonance.
ET: âŠMeterâŠ; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = âŠtonâŠ, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 146, 147).
D: »(Naziv za) soÄasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami razliÄnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:
Konsonanca obstaja na zaÄetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (â¹JONâº, 160)
KM: Notni primer se nanaÅ¡a na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s ÂÅ¡tirimi ritmiÄnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na zaÄetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega âŠpolimetra⊠(gl. D). Disonantno je v tem â v prenesenem pomenu â razbijanje âŠmetraâŠ, Äeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 âŠmeriâŠ, spodnjega pa zapisali v 2/8 â seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.
KR: Äeprav je sluÅ¡ni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o âŠpolimetru⊠(gl. KR âŠpolimetraâŠ). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od âŠpolimetraâŠ.
GL: âŠpolimeter⊠= (âŠpolimterijaâŠ) = (âŠpolimterikaâŠ), âŠpoliritem⊠= (âŠpoliritmijaâŠ) = (âŠpoliritmikaâŠ), âŠnasprotni ritemâŠ
METER
ANG: metre, meter (ameriški); NEM: Metrum; FR: mÚtre; IT: metro.
ET: GrÅ¡. métron = âŠmeraâŠ, pesniÅ¡ka stopica (â¹KLUâº, 476).
KM: V terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠je meter osnova za tvorbo raznih drugih, specifiÄnih pojmoGL: âŠheterometerâŠ, âŠmultimeterâŠ, âŠpolimeterâŠ, âŠvariabilni meterâŠ.
KR: Meter kot osnovo moramo razlikovati od »-metrije« (npr. v âŠametrijiâŠ, âŠheterometrijiâŠ, âŠpolimetrijiâŠ) in âŠmetrike⊠(npr. v âŠheterometrikiâŠ, âŠpolimetrikiâŠ, âŠspremenljivi metrikiâŠ), ker te osnove niso sopomenke metra. Pridevnik od meter je »metrski«, ne pa »metriÄni«, ker »metriÄni« izhaja iz âŠmetrikeâŠ. Zato je napaÄno: âŠmetriÄna disonanca⊠(namesto âŠmetrske disonanceâŠ), âŠmetriÄna modulacija⊠(namesto âŠmetrske modulacijeâŠ), »heterometriÄen« (namesto »heterometrski«), »polimetriÄen« (namesto »polimetski«).
Meter je skoraj sopomenka za âŠmeroâŠ, je pa koristno biti pozoren na pomensko diferenciacijo med metrom in âŠmeroâŠ, ko je to potrebno. âŠMera⊠je namreÄ predvsem doloÄilo takta â o triÄetrtinski âŠmeri⊠se lahko govori kot o triÄetrtinskem taktu â vse take oznake takta pa sodijo pod meter kot njegove metrske razliÄice. Meter se od âŠmere⊠najbolj razlikuje v tistih pojmih âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ki so izpeljani iz metra kot osnove: âŠheterometerâŠ, âŠmultimeterâŠ, âŠpolimeterâŠ, âŠvariabilni meterâŠ, nikakor ne morejo biti nadomeÅ¡Äeni z »heteromero«, »multimero«, »polimero« ali »variabilno mero« ker je v teh tvorbah meter veliko boljl natanÄna osnova.
GL: âŠdodana vrednost⊠= (valeur ajoutée), âŠheterometer⊠= (âŠheterometrijaâŠ) = (âŠheterometrikaâŠ), âŠmetrska disonanca⊠= (metriÄna disonanca), âŠmetrska modulacija⊠= (metriÄna modulacija), âŠmeraâŠ, âŠmultimeter, âŠpolimeter⊠= âŠ(polimetrijaâŠ) = (âŠpolimetrikaâŠ), âŠvariabilni meter⊠= (âŠspremenljiva metrikaâŠ).
PRIM: âŠmetrikaâŠ, âŠritemâŠ.
â¹Lâº, 359, â¹Pâº, 183
(METATONALNOST) = âŠMETATONALITETNOSTâŠ
(FR: métatonalité).
ET: Od pridevniÅ¡ke oblike samostalnika âŠmetatonalitetaâŠ; pripona -ost oznaÄuje lastnost, stanje ipd. (â¹BABâº, 290â292).
D: Nepravilen naziv za kvalilteto, lastnost âŠmetatonaliteteâŠ.
KM: KR âŠtonalitete⊠opozarja na vsebinsko nejaseno obliko slovenskeg pridevnika »tonalen«, do katere je verjetno priÅ¡lo zaradi nepremiÅ¡ljenega prevajanja iz tujih jezikov.
KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v âŠmetatonalitetnosti⊠pogosta in priporoÄljiva, metatonalnost â in vse njene izpeljanke â hje treba izkljuÄiti iz uporabe zaradi vsebinsko nejasne pridevniÅ¡ke osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).
GL: âŠatonalitetnost⊠= (âŠatonalnostâŠ), âŠmikrotonalitetnost⊠= (âŠmikrotonalnostâŠ), âŠprototonalitetnost⊠= (âŠprototonalnostiâŠ).
PRIM: âŠantitonalitetnost⊠= (âŠantitonalnostâŠ), âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetnost⊠= (âŠbitonalnostâŠ), âŠmetatonalitetaâŠ, (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmultitonalitetnost⊠= (âŠmultitonalnostâŠ), âŠpantonalitetnost⊠= (âŠpantonalnostâŠ), âŠtonalitetnost⊠= (âŠtonalnostâŠ).
METATONALITETNOST = (âŠMETATONALNOSTâŠ)
ET: âŠMetatonalitetaâŠ; pripona -ost oznaÄuje lastnost, stanje ipd. (â¹BABâº, 290â292).
D: Naziv za kvaliteto, lastnost âŠmetatonaliteteâŠ.
KM: V KM âŠtonalitetnosti⊠je opozorjeno na tvorbo besed s pripono -ost.
KR: PriporoÄa se uporaba pojma v njegovem specifiÄnem pomenu glede na âŠmetatonalitetoâŠ, kakor je navedeno v D:
GL: âŠatonalitetnost⊠= (âŠatonalnostâŠ), âŠmikrotonalitetnost⊠= (âŠmikrotonalnostâŠ), âŠprototonalitetnost⊠= (âŠprototonalnostiâŠ).
PRIM: âŠantitonalitetnost⊠= (âŠantitonalnostâŠ), âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetnost⊠= (âŠbitonalnostâŠ), âŠmetatonalitetaâŠ, (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmultitonalitetnost⊠= (âŠmultitonalnostâŠ), âŠpantonalitetnost⊠= (âŠpantonalnostâŠ), âŠtonalitetnost⊠= (âŠtonalnostâŠ).
METATONALITETA
FR: métatonalité.
ET: Predpona meta- od grÅ¡. predloga metá = po, za, Äez, tj. za izraÅŸanje spremembe (â¹KLUâº, 475); âŠtonalitetaâŠ.
D: Naziv za âŠsistemâŠ, iz katerega izhaja âŠlestvicaâŠ, ki se »nahaja na drugi strani âŠtonalitet⊠in âŠatonalitet⊠in ki ju skuÅ¡a zediniti« (â¹BOSSâº, 84).
KM: Pojem izhaja od francoskega skladatelja Claudea Ballifa (gl. BALLIF 1956). V njem se »vidi Å¡iritev âŠtonaliteteâŠ, ki se razlikuje od âŠatonaliteteâŠ. Ballilova metatonaliteta temelji na na âŠlestvici⊠z 11 âŠtoni⊠… âŠTonâŠ, ki manjka, zadostuje kot sugestija âŠtonaliteteâŠ, hkrati pa je samoumeven obstoj totalne âŠkromatikeâŠ. Ballif verjame, da je na ta naÄin sistematiziral Schönbergovo âŠprosto tonaliteto⊠iz obdobja PriÄakovanja.« (â¹GR6âº, II, 95)
KR: Metatonaliteta sodi k tistim pojmom v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, s katerimi se skuÅ¡a nadomestit âŠatonaliteto⊠(kot npr. âŠprototonaliteta⊠ali â kakor je predlagal Schönberg â âŠpantonaliteta⊠in âŠpolitonalitetaâŠ). Njegov pomen pa je vendarle omejen izkljuÄno na skladateljsko teorijo C. Ballifa.
GL: âŠatonalitetaâŠ, âŠmikrotonalitetaâŠ, âŠprototonalitetaâŠ, âŠprosta tonaliltetaâŠ.
PRIM: âŠantitonalitetaâŠ, âŠatonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnostâŠ, âŠbitonalitetaâŠ, âŠmetatonalitetnost⊠= (âŠmetatonalnostâŠ), âŠmultitonalitetaâŠ, âŠnestalna tonalitetaâŠ, âŠpantonalitetaâŠ, âŠrazÅ¡irjena tonalitetaâŠ, âŠprosta tonalitetaâŠ, âŠsuspendirana tonalitetaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹CHâº, 302
METAGLASBA
ANG: metamusic; NEM: Metamusik, Meta-Musik; FR: métamusique.
ET: Predpona meta- od grÅ¡. predloga metá = po, za, Äez tj. za izraÅŸanje spremembe (â¹KLUâº, 475).
D: 1) »(Naziv za glasbo, ki predstavlja) koherentno in univerzalno sintezo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« (XENAKIS 1971: 60).
2) »Metaglasba je nasprotje omejevanja na ÅŸanre, meta- je tukaj ‘nad’ v pojmu glasbe, (kot oznaka) za glasbeno zavest brez predalov in delitev, za glasbeno zavest, ki so ji postale pomembne ‘preÄne linije’ nad âŠsvetovno glasboâŠ.« (RUHRBERG 1977: nepag.).
3) »Vse veÄje zanimanje javnosti za izvenevropsko in novonastalo ‘metaglasbo’, za vse bolj priljubljeno globinsko sproÅ¡Äanje s pomoÄjo vzhodnjaÅ¡ke glasbe, za psiholoÅ¡ko naravnano delo z dihanjem, za trening senzibilnosti in za âŠkolektivne (vokalne) improvizacije⊠kot pomoÄ pri potapljanju v lastno globino, vse to nakazuje na dejstvo, da bo tudi pri nas glasba v prihodnosti imela vlogo, ki je ne bo omejevala na enostransko doloÄeno dimenzijo ÄloveÅ¡kega obstoja.« (HAMEL 1981: 10)
KM: D 2 prihaja od W. Bachauerja, nekdanjega ravnatelja Festivala metaglasbe v Berlinu.
»âŠKolektivna (vokalna) improvizacijaâŠÂ« iz D 3 je lahko ‘kolektivna’, Äe v njej sodeluje tudi obÄinstvo (kar ni redek pojav), vendar je ÂâŠskupinska improvizacijaâŠ, Äe jo izvajajo poklicni izvajalci, kot npr. rimska skupina Prima materia R. Laneria (gl. D âŠskupinske⊠in âŠkolektivne improvizacijeâŠ).
KR: Pisanje pojma s Ärtico je uveljavljeno na NEM govornem obmoÄju, Äeprav se tako navaja tudi v â¹GLâº, 80â87. Pravzaprav pa ni nobenega razloga predpono meta- loÄevati od osnove s Ärtico (kot je pri metafiziki, metamorfozi ipd.).
D 1 in 2 spominjata na Stockhausenov koncept âŠsvetovne glasbeâŠ, D 3 pa na âŠmeditativno glasbo⊠v smislu t. a) njene D. Posebno D 1 napeljuje k razmiÅ¡ljanju o âŠpluralizmu⊠v smislu D 2 âŠpluralizmaâŠ, ki pomen omejuje na specifiÄen skladateljski slog B. A. Zimmermanna (gl. tudi D 2 in KM âŠkolaÅŸa, kolaÅŸne tehnike skladanja⊠in âŠcitat, citatno tehniko skladanja⊠ter âŠmontaÅŸo, tehniko montaÅŸeâŠ, zaradi njihove moÅŸne tehniÄne sorodnosti z metaglasbo). Vsekakor obstaja doloÄena podobnost v pomenu D 1, 2 in 3, ampak ni taka, da bi se lahko govorilo o enopomenskosti pojma. (V FUHRMEISTER-WIESENHÃTTER 1973 se pojem uporablja celo za oznaÄevanje psihosomatskih motenj pri glasbenikih, ki se ukvarjajo s âŠsodobno glasboâŠ. Ta pomen nas tukaj ne zanima.)
ET pojma napeljuje na moÅŸnost njegove uporabe za oznaÄevanje vseh pojavov v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki so nastali kot temeljito nasprotovanje tradiciji (podobno kot âŠantiglasbaâŠ, ki pa morda Å¡e preveÄ negira pojem glasbe). Ker pa je pomen metaglasbe vendarle omejen na tisto, kar je v D (ne glede na razlike), v â¹GLâº, 80â87 se takih pojavov ne uvrÅ¡Äa v metaglasbo, temveÄ se jih imenuje »metaglasbeni fenomeni«.
Pojem se priporoÄa za uporabo le v pomenih, omenjenih v D.
GL: âŠantiglasbaâŠ, âŠcitat, citatna tehnika (skladanja)âŠ, âŠkolaÅŸ, kolaÅŸna tehnika (skladanja)⊠= (collage), âŠmeditativna glasbaâŠ, âŠmontaÅŸa, tehnika montaÅŸeâŠ, âŠpluralizem⊠(D 2), âŠsvetovna glasbaâŠ. âŠthird stream⊠= (tretja struja).