METATONALITETA

FR: métatonalité.

ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez, tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475); tonaliteta.

D: Naziv za sistem, iz katerega izhaja lestvica, ki se »nahaja na drugi strani tonalitet in atonalitet in ki ju skuša zediniti« (‹BOSS›, 84).

KM: Pojem izhaja od francoskega skladatelja Claudea Ballifa (gl. BALLIF 1956). V njem se »vidi širitev tonalitete, ki se razlikuje od atonalitete. Ballilova metatonaliteta temelji na na lestvici z 11 toniTon, ki manjka, zadostuje kot sugestija tonalitete, hkrati pa je samoumeven obstoj totalne kromatike. Ballif verjame, da je na ta način sistematiziral Schönbergovo prosto tonaliteto iz obdobja Pričakovanja.« (‹GR6›, II, 95)

KR: Metatonaliteta sodi k tistim pojmom v glasbi 20. stoletja, s katerimi se skuša nadomestit atonaliteto (kot npr. prototonaliteta ali – kakor je predlagal Schönberg – pantonaliteta in politonaliteta). Njegov pomen pa je vendarle omejen izključno na skladateljsko teorijo C. Ballifa.

GL: atonaliteta, mikrotonaliteta, prototonaliteta, prosta tonalilteta.

PRIM: antitonaliteta, atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonaliteta, metatonalitetnost = (metatonalnost), multitonaliteta, nestalna tonaliteta, pantonaliteta, razširjena tonaliteta, prosta tonaliteta, suspendirana tonaliteta, tonaliteta.

‹CH›, 302

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!