OLD TIME JAZZ

ANG: old time jazz, old-time-jazz, New Orleans 1900; NEM: Old-Time-Jazz, erste Form des schwarzen Jazz; FR: old time jazz, premiÚre forme de jazz; IT: old time jazz, prima forma del jazz.

ET: ANG old time = stara doba, stari časi; ♩jazz♩.

D: »(Naziv za) izvirno vrsto ♩jazza♩, ki se je razvila na jugu ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike, in sicer s povezovanjem preteÅŸno vokalne afroameriÅ¡ke črnske folklore1, ♩negro spirituala♩, ♩bluesa♩ itn. ter amerikanizirane evropske ljudske, plesne in ♩zabavne glasbe♩. Skupaj z ♩New Orleans jazzom♩, ♩dixielandom♩ in ♩Chicago jazzom♩ old time jazz določa prvo ključno obdobje v razvoju ♩jazza♩ (1890–1929).« (‹HI›, 328–329)

KM: Termini v ANG, NEM, FR in IT, ki se od izvirnika razlikujejo, so predstavljeni v ‹BR›, 236–237. Gre le za opise, ne pa za ustreznice izvirnega pojma, kjer bi poudarek moral biti na vrsti in ne na obliki (formi).

KR: Uporaba prevedenega pojma (= »jazz (iz) starejše dobe«) ni priporočljiva, saj v njem niso dovolj izraşene slogovne značilnosti iz izvirnika. Zato se tudi v NEM, FR in IT najpogosteje uporablja izvirna ANG-oblika.

Oblika pojma z vezajem je tudi v ANG, pogosteje v NEM, ne pa tudi v FR in IT. Priporoča se uporaba brez vezaja.

GL: ♩blues♩, ♩Chicago jazz♩, ♩dixieland♩, ♩jazz♩, ♩negro spiritual♩ = (spiritual), ♩New Orleans jazz♩.

1 V izvirniku: »Negerfolklore«. Gl. KR ♩folka, folk glasbe, folk sloga♩.

OKVIRNA NOTACIJA

ANG: frame notation; NEM: Rahmennotation.

ET: Lat. notatio = beleÅŸenje, označenje, iz notare = označiti, obeleÅŸiti, iz nota = znak, znamenje, pisan znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za vrsto notacije, v kateri) obstaja moşnost izbire znotraj trdno zastavljenih meja.« (KARKOSCHKA 1966: 57)

KM: U KARKOSCHKA 1966: 60 je naveden naslednji primer iz skladbe Topofonica (1960) Boguslawa SchÀfferja (v njegovem predgovoru je pojem prvič omenjen):

GL: ♩grafična notacija♩, ♩notacija z napotki♩.

‹FR›, 32; ‹GR6›, XIII, 414; ‹KS›, 168–170

OKTAVNI FILTER

ANG: treble filter (gl. KR); NEM: Oktavbandpaß, Oktavfilter, Oktavsieb (zastar.); FR: filtre des aigus; IT: filtro d’ottava.

ET: Lat. octavus = osmi; ♩filter, filtri♩.

D: »(Naziv za) ♩pasovno sito♩ s prepustnim področjem ene oktave. Spodnji in zgornji mejni frekvenci sta vedno v razmerju 1: 2.« (‹EH›, 238)

KR: ANG pojem »treble filter« je naveden v ‹L›, 400. V drugi strokovni literaturi ga ni moč najti.

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩filter, filtri♩.

PRIM: ♩filter formantov♩ = filter zvokov(n)e barve, ♩filter z nadzorom napetosti♩ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♩filter Å¡uma♩, filter zvokov(n)e barve = ♩filter formantov♩, ♩nizkopasovno sito♩, ♩pasovno sito♩, ♩pasovna zapora♩, ♩univerzalno sito (filter)♩, ♩visokopasovno sito♩.

‹HI›, 327; ‹RL›, 288

OKTATONSKA LESTVICA

ANG: octatonic scale.

ET: GrÅ¡. oktṓ = osem; ♩ton♩.

D: »(Naziv za) ♩sintetično lestvico♩ z osmimi ♩toni♩, ki ustreza drugemu Messiaenovemu ♩modusu z omejenimi moÅŸnostmi transpozicije♩ … z značilnim izmenjavanjem poltona in celega tona (male in velike sekunde). Uporabil jo je tudi Stravinski v Svadbi v naslednji obliki:«

(‹JON›, 196–197)

KM: O. I. sodi med ♩večtonske lestvice♩ in je identična ♩simetrični lestvici♩.

GL: ♩lestvica♩, ♩modus z omejenimi moÅŸnostmi transpozicije♩, ♩sintetična lestvica♩, ♩večtonska lestvica♩.

PRIM: ♩simetrična Iestvica♩.

‹FR›, 60

OFF BEAT

ANG: off-beat, offbeat, weak beat; NEM: off-beat, Off-Beat, schwacher Taktteil, schlechter Taktteil; FR: off-beat, temps faible; IT: off-beat, tempo debole.

ET: ANG = izven dobe, zraven dobe; ♩beat♩.

D: »(V ♩jazzu♩ naziv za) neznatno, a vendar opazno oddaljenost (razmik) od melodičnega akcenta in dobe osnovnega ♩metra♩ (♩beat♩) … (Z off-beatom) se v ♩jazzu♩ dosegata značilen ♩drive♩ in ♩swing♩.« (‹MELZ›, Il, 720)

KM: ANG pojem »weak beat« in NEM-, FR- in IT-ustreznice, ki odstopajo od izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 140–141.

KR: O. b. ni treba (in ni mogoče) prevesti v slovenščino.

GL: ♩jazz♩.

PRIM: ♩beat♩ (D 1).

‹BKR›, Ill, 224; ‹GRJ›, II, 265; ‹GR6›, XIII, 509; ‹HI›, 326; ‹HK›, 265–266; ‹KN›, 144; ‹RL›, 648

OKENSKA PARTITURA

NEM: Fensterpartitur.

ET: Iz srednjeveške lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) vrsto partiture, v kateri se morajo na določeni kombinaciji listov izrezati okna …, pod katerimi se pojavljajo note. Izvajajo se po metričnih in dinamičnih oznakah, ki so ostale okoli izrezanega okna.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so navedeni Pousseurovi CaractÚres (1961) za klavir (gl. zgoraj) kot primer o. p.

Gre za neoštevilčen list, ki ga lahko vstavimo med ostale liste. Okoli okna, ki ga je zaradi verbalnih napotkov treba izrezati, so metrične in dinamične oznake.

S kombinacijo listov in rezanjem oken se fiksen zapis v Pousseurovih CaractÚres pretvori v ♩odprto obliko♩.

GL: ♩aleatorika♩, ♩odprta oblika♩.

PRIM: ♩kroÅŸna partitura♩.

ODPRTA OBLIKA (FORMA)

ANG: open form; NEM: offene Form; FR: forme ouverte; IT: forma aperta.

ET: Lat. forma = oblika.

D: 1) »’Klavierstuck XI’ … prenaÅ¡a ideje ♩časovnega polja♩ v veliko obliko (formo) … ‘glasba’ ne obstaja brez njene uresničitve v ♩zvoku♩ … Instrumentalna glasba se vse bolj izogiba ponavljanju, mehaničnosti, s tem tudi reprodukciji …; vse bolj zahteva interpreta, ki je … v oblikovanju1 odprt, nepredvidljiv in soustvarjalen.« (STOCKHAUSEN 1964b: 69)

2) »Z ‘odprto obliko’ je treba najprej razumeti dela, kjer so posamezni odlomki fiksirani in nespremenljivi, zaporedje delov pa je variabilno in se prepušča interpretu. Variabilnost je estetsko sicer fikcija. Za posluÅ¡alca ne obstaja; sprejema verzijo, ki jo sliÅ¡i, ne pa drugih moÅŸnih verzij, ki bi jih interpret lahko izbral. ♩Variabilna oblika♩ (forma) na papirju je pri izvedbi fiksirana; čeprav je forma kategorija, ki se nanaÅ¡a na rezultat, ki ga sliÅ¡imo, ne pa na metodo, potem ‘odprta oblika’ ni ‘odprta’.« (DAHLHAUS 1966a: 74)

3) »(Naslov) ‘O teoriji odprte forme’ ne ÅŸeli reči, da o tem problemu ÅŸe obstaja sklenjena teorija. Nasprotno, naslov namiguje na sodobno nemoÅŸnost (obstoja) takÅ¡ne teorije. Pravzaprav sploÅ¡ni pojem ‘odprta oblika’, v katerem se zdruÅŸujejo gibljivost, variabilnost, večpomenskost in druga, precej različna načela, samo prikriva formo.« (BOEHMER 1967: 5)

KR: V D 1 je odprtost oblike (forme) omenjena prvič, in sicer v povezavi s posebnimi nalogami interpreta, čeprav je Stockhausenov KlavierstÃŒck XI primer za ♩večpomensko obliko♩ kot podvrsto o. o. D 2 in 3 izraÅŸata razumljivo kritičnost do pojma, pri čemer je D 3 posebej zanimiva, saj izhaja iz edine strokovne razprave, kjer se je poskuÅ¡ala utemeljiti »teorija odprte oblike«. Sicer so skoraj vse določitve pomena tega pojma enako kritične (gl. o tem tudi ‹GL›, 70–71), vendar se enaki vrsti kritičnosti lahko izpostavijo vsi pojmi, ki s svojim pomenom skuÅ¡ajo reÅ¡iti odnos med vsebino (gradivom) in obliko (formo) v ♩glasbi 20. stoletja♩ (gl. KR ♩individualne oblike♩).

V ‹MELZ›, Il, 714, je o. o. dojeta kot sopomenka ♩variabilne♩ ali mnogopomenske oblike. ♩Variabilna oblika♩ je sicer manj »večpomenska« od mnogopomenske oblike (gl. KR ♩individualne oblike♩ in ♩mobilne oblike♩; mnogopomensko obliko je namreč bolje zamenjati z ♩večpomensko obliko♩ – gl. KR ♩večpomenske oblike♩).

GL: ♩aleatorika♩, ♩improvizacija♩, ♩nedeterminacija♩ = (indeterminacija), ♩work in progress♩ = (delo v nastajanju).

PRIM: ♩individualna oblika♩, ♩mobilna oblika♩ = (spremenljiva oblika), ♩trenutek, trenutna oblika♩, ♩variabilna oblika♩, ♩večpomenska oblika♩.

BLUMRÖDER 1984a; ‹BOSS›, 113–120; ‹CAN›, 403; ‹EH›, 235–236; ‹G›, 139–146; ‹GR›, 132 = sopomenka ♩mobilne oblike♩; ‹IM›, 272; ‹M›, 549; ‹P›, 221; ‹RAN›, 561 = vodilka k: ♩aleatorični glasbi♩; ‹SLON›, 1473; ‹V›, 531

1 V izvirniku: »Formgebung« (gl. KM ♩individualne oblike♩).

OBROČNI MODULATOR = (RING MODULATOR) = (RM)

ANG: ring modulator, ring-modulator, balanced modulator; NEM: Ringmodulator; FR: modulateur à anneau, modulateur en anneau; IT: modulatore ad anello.

ET: ♩Modulator♩.

D: »(Naziv za) napravo Å¡iroke uporabe, ki obstaja samostojno ali kot ♩modul♩ kakÅ¡nega ♩sintetizatorja♩, ki iz meÅ¡anice dveh virov ♩zvoka♩ proizvaja nove značilnosti. Zanje je značilen neharmonski ♩zvočni spekter♩, tako dobimo surove, kovinske … zvočne ­♩strukture♩, podobne ♩zvoku♩ zvonca ali celo ♊šumu♩ … Na primeru obdelave dveh ♩sinusnih nihajev♩ se lahko opiÅ¡e način delovanja obročnega modulatorja. Če na oba vhoda naprave privedemo npr. dva ♩sinusna nihaja♩ s frekvenco 500 Hz in 300Hz, ju bo obročni modulator seÅ¡tel in odÅ¡tel tako, da se bosta ob izhodu pojavila dva ♩sinusna nihaja♩ z 800 Hz (= 500 + 300 Hz) in 200 Hz (= 500–300 Hz). Predhodnih frekvenc se zaradi duÅ¡enja ne sliÅ¡i večČe enega izmed ♩sinusnih nihajev♩ zamenjamo z nihajem, ki je bogat s ♩parciali♩ (npr . z ♊şagastim nihajem♩), dobimo vsote in razlike vseh njegovih ♩parcialov♩ z drugim ♩sinusnim nihajem♩, kar posledično vpliva na spremembe v ♩zvokov(n)em spektru♩. Mnogo bolj zapleteno se oblikuje ♩zvočni spekter♩ pri obročni ♩modulaciji♩ dveh ali več nihajev, ki so bogati s ♩parciali♩, ali neharmonskih ♩signalov♩, ki se bliÅŸajo ♊šumu♩ (npr. govora in ♊šuma♩). S kombinacijo elektronsko proizvedenih nihajev in govora dobimo učinkovito popačenje človeÅ¡kega glasu, kar se pogosto uporablja kot ‘glas robota’. Obročni modulator omogoča tudi sintezo … harmonskih ♩sinusnih nihajev♩ (ali tudi drugih oblik nihanja), če je ustvarjeno razmerje v celih Å¡tevilih (npr. 2: 3) med frekvencama dveh nihajev, ki ga je treba potem ohraniti tudi pri izvedbi. (Pri ♩sintetizatorju♩ je treba zato oba ♩oscilatorja z nadzorom napetosti♩, katerih ♩signal♩ vodi v obročni modulator, na enak način upravljati s tipkovnice.)« (‹EN›, 199–200)

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩modul♩, ♩modulacija♩, ♩modulator♩, ♩sintetizator♩ = (synthesizer).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 294; CHION-REIBEL 1976: 231; ‹CP1›, 242; ‹DOB›, 135–136; ‹EH›, 289–290; ‹FR›, 75–76; ‹GR›, 152; ‹GRI›, III, 249; ‹GR6›, XVI, 45–46; ‹HK›, 323–324; ‹HU›, 85–86; ‹IM›, 322; ‹JON›, 254; ‹KN›, 174; ‹L›, 479; ‹POU›, 203; ‹RAN›, 709; ‹RIC›, II, 124

OBRAT (VRSTE, SERIJE) = (♩INVERZIJA {VRSTE, SERIJE}♩)

ANG: (row, set) inversion; NEM: Umkehrung (der Reihe); FR: renversement (de la série); IT: inversione, rivolto (della serie).

ET: ♩Serija♩.

D: V terminologiji ♩glasbe 20. stoletja♩, posebno v ♩dvanajsttonski♩ in ♩serialni tehniki♩, naziv za eno od ♩oblik vrste, serije♩, do katere pride tako, da se rastoči intervali ♩osnovne oblike vrste♩ spremenijo v padajoče, ali obratno.

♩osnovna oblika vrste, serije♩:

obrat vrste, serije:

(A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31)

GL: ♩dvanajsttonska tehnika (skladanja)♩ = (♩dodekafonija♩), ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩, ♩oblika vrste, serije♩, ♩serialna tehnika (skladanja)♩.

PRIM: (♩inverzija [vrste, serije]♩), ♩osni ton♩, ♩osnovna oblika (vrste, serije)♩ = (♩Grundgestalt♩), ♩rakov postop (vrste, serije)♩ = (♩retrogradna oblika [vrste, serije]♩), ♩rakov obrat (vrste, serije)♩ = (♩retrogradna inverzija [vrste, serije]♩).

‹APE›, 143–144; ‹BASS›, II, 65; ‹BKR›, IV, 281; ‹CAN›, 156; ‹CH›, 305; ‹FR›, 44; ‹JON›, 141–142; ‹L›, 614; ‹M›, 102–103; ‹MELZ›, II, 715–716; ‹MI›, Ill, 562–563; ‹RAN›, 403–404; ‹RIC›, II, 73; ‹VO›, 107

error: Content is protected !!