SKLADANJE ZVOKA = SKLADANJE Z ZVOKOM = (âŠKLANGKOMPOSITIONâŠ)
NEM: Klangkomposition.
D: Naziv za postopek, zlasti v zgodnji âŠelektronski glasbi⊠kölnske provenience (âŠelektronische MusikâŠ), s katerim se poleg ustvarjanja âŠzvoka⊠z npr. âŠaditivno⊠ali âŠsubtraktivno sintezo⊠hkrati ustvarja tudi skladba, tj. âŠskladba iz zvokaâŠ.
KM: Eden izmed primerov za skladbo, ki je nastala s s. od z., sta Elektronska Å¡tudija I in II (1953) K. Stockhausena, v katerih je bil skladateljev cilj »skrajna zdruÅŸitev zvoÄnega gradiva in njegove oblike« (STOCKHAUSEN 1964c: 22; gl. KM âŠskladbe iz sinusnih tonovâŠ).
KR: Nenavadna je dvopomenskost pojma (kot tudi pri âŠClusterkompositionâŠ) in ga je zato zaradi praktiÄnosti najbolje uporabljati v izvirni, NEM-obliki.
Glede na pomen je rabo pojma najbolje ohraniti v mejah specifiÄnega izrazja âŠelektronske glasbeâŠ, ker je Äisto s. z. mogoÄa edino z njeno tehnologijo (gl. â¹EHâº, 161; gl. tudi KR âŠmelodije zvokovnih barvâŠ).
GL: âŠelektronska glasbaâŠ, âŠskladba iz sinusnih tonovâŠ, âŠzvokâŠ.
PRIM: (âŠKlangkompositionâŠ), âŠskladanje grozdov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladba iz zvoka⊠= (âŠKlangkompositionâŠ).
â¹Mâº, 555; STOCKHAUSEN 1963a
SKLADANJE OD ZAÄETKA
D: Naziv za znaÄilnost tehnike skladanja v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki se zlasti kaÅŸe v âŠdvanajsttonski tehniki⊠in v âŠserialni tehnikiâŠ, pa tudi drugje, izvira pa iz nujnosti âŠpreurejanja gradiva⊠kot sestavnega dela skladateljskega procesa.
KM: METZGER 1980: 140: ».glasba z zaÄetka 20. stoletja ni veÄ preurejena … V fazi t. i. âŠproste atonalitete⊠se je vse moralo usvarjati posamezno: zgradba, glasbeni jezik, skladba â in to vedno od zaÄetka za vsako delo.« LIGETI 1960: 17: »PriÅ¡li smo do stanja, v katerem smo prisiljeni vsak trenutek oblikovati drugaÄe od vseh tistih, ki so tu, vsak koÅ¡Äek glasbe oblikovati tako, kot da bi o njem morali vse premiÅ¡ljevati od zaÄetka, kot da âŠzvokov⊠nikoli ni bilo, kot da jih moramo Å¡ele ustvarili, da bi potem lahko z njimi ravnali.«
KR: Pojem zveni malce ÅŸurnalistiÄno povrÅ¡no (Äeprav so si ga â kot je razvidno iz KM â izmislili in uporabljali poznavalci), vendar zelo koristen za oznaÄevanje te pomembne znaÄilnosti tehnike skladanja v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ. Poleg primerov, omenjenih v KM, se moramo spomniti tudi drugih zvrsti s. od z., npr. pri âŠaleatoriki⊠in âŠnedeterminacijiâŠ, da bi sklenili, da gre zares za nujen tehniÄni pojem tj. strokovno besedno.
GL: âŠpredurejanje gradivaâŠ.
â¹GLâº, 47â48
SKLADANJE KLASTROV = âŠSKLADBA IZ KLASTROV⊠= âŠSKLADBA IZ (TONSKIH) GROZDOV⊠(âŠCLUSTERKOMPOSITIONâŠ)
NEM: Clusterkomposition, Cluster-Komposition.
ET: âŠGrozdâŠ.
D: Naziv za posebno tehniko uporabe âŠgrozdaâŠ, pri katerem se njegova artikulacija, tj. ustvarjanje, skladanje âŠgrozdaâŠ, v konÄni fazi izenaÄuje s skladbo.
KM: V â¹Gâº, 52, se navaja primer iz Åœalostinske ÅŸrtvam HiroÅ¡ime K. Pendereckega, iz katerega je jasno vidno, kako se strogo nadzorovano ustvarjajo âŠgrozdiâŠ, razporejeni na 24 violin, 10 viol, 10 violonÄel in 8 kontrabasov (gl. primer spodaj). Vendar pa ta skladba Pendereckega ni zgled Äiste âŠskladbe iz grozdovâŠ, saj se v nekaterih delih sploh ne uoprabljajo âŠgrozdiâŠ, ampak nove moÅŸnosti artikulacije na godalnih instrumentih (gl. D 4 âŠÅ¡uma⊠in KR âŠglasbe Å¡uma, hrupaâŠ).
Primer za Äisto s. g. â ki je potem tudi primer za âŠskladbo iz grozdov⊠â je Ligetijeva Volumina za orgle, za katero sam avtor pravi, da je Âsestavljena izkljuÄno »iz stacionarnih in razliÄno premikajoÄih se âŠgrozdovâŠÂ« (LIGETI 1967: 1).
S. g. je tipiÄen primer za postopke, pri katerih se posamezne vrednosti âŠviÅ¡ine tona⊠izgubijo v âŠgrozdihâŠ, kot pri specifiÄni âŠteksturiâŠ, in se zato ta rezultat meri po (statistiÄnih) kriterijih âŠgostote, spremembe gostote, stopenj gostoteâŠ.
KR: Obe obliki NEM-zapisa sta enakovredni.
Pojem je zelo primeren za oznaÄevanje doloÄenih postopkov, zlasti v Å¡estdesetih letih 20. stoletja, vendar je nenavadno dvopomenski, tj. pomeni tako s. g., kot tudi âŠskladbo iz grozdov⊠(podobno kot âŠKlangkompositionâŠ). Zaradi praktiÄnosti ga je vendarle najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki.
GL: âŠgrozdâŠ, âŠgostota, sprememba gostote, stopnje gostoteâŠ, âŠmikropolifonijaâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠskupek tonovâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠteksturaâŠ.
PRIM: (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladanje zvoka⊠= (âŠKlangkompositionâŠ), âŠskladba z grozdi⊠= (âŠClusterkompositionâŠ)
â¹GLâº, 78â80; STEPHAN 1972
SKIFFLE, SKIFFLE BAND, SKIFFLE GROUP
ANG: skiffle, skiffle band, skiffle group, house rent party; NEM: skiffle, skiffle band, skiffle group, skiffle Band, skiffle Group, Skiffle Band, Privatfest mit Musik; FR: skiffle, skiffle band, skiffle group, fête privée avec de la musique; IT: skiffle, skiffle band, skiffle group, festa privata con musica.
ET: Neznana (â¹OEDâº, XV, 601); âŠbandâŠ.
D: »(Naziv za) slog komornega muziciranja, ki izvira iz spontanega druÅŸenja AfroameriÄanov zaradi ustvarjanja glasbe. Skiffle je âŠjazz⊠revnih, meÅ¡anica âŠbluesaâŠ, ljudske pesmi in elementov iz âŠjazzaâŠ. Åœe iz instrumentarija so razvidne skromne pretenzije skifflea: akustiÄna kitara, banjo, kotrabas (tj. tea-chest bass), ustna harmonika, glavnik in âŠwashboardâŠ. Gledano z zgodovinskega staliÅ¡Äa angleÅ¡ki skiffle s konca pedesetih let (L. Donegan, C. McDevitt, N. Whiskey, J. Duncan, The Vispers idr.), ki izvaja zelo enostavno vrsto âŠrhythm and bluesaâŠ, pa tudi âŠpopevkeâŠ, postopoma pripravlja … âŠrockâŠ. Znameniti in vplivni âŠjazzâŠ, âŠbluesâŠ, âŠrock⊠glasbeniki, kot so K. Colyer, C. Barber, A. Korner in J. Lennon, so prve glasbene izkuÅ¡nje pridobili v skiffle skupinah.« (â¹KNâº, 190; â¹HIâº, 433; â¹RLâº, 877)
KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane kot (skoraj povsem napaÄne) razlage izvirnega pojma, in sicer v â¹BRâº, 236â237. S. oznaÄuje vrsto glasbe, ki jo izvaja s. b. oziroma s. g.
GL: âŠbluesâŠ, âŠjazzâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
PRIM: âŠjug bandâŠ, âŠsteel bandâŠ, âŠwashboard, washboard bandâŠ.
â¹BASSâº, IV, 312 = vodilka k ârent party»; â¹BKRâº, IV, 165; â¹FRâº, 82; â¹GRJâº, II, 464; â¹HKâº, 359â360; â¹RANâº, 753
SKA
ANG: ska, ska 1950; NEM: Ska, rhytmische Form; FR: ska, forme rythmique; IT: ska, forma ritmica.
ET: Neznana, verjetno onomatopejska (â¹OEDâº, XV, 582).
D: »(Naziv za) popularno urbano plesno glasbo, ki je cvetela na Jamajki med letoma 1960 in 1965. Oblika izvira iz posnemanja … âŠrhythm and bluesa⊠(zlasti Fatsa Domina). Za slog so znaÄilni hitri, âŠoff beat⊠âŠritmiâŠ, najbolje pa ga zastopajo umetniki kot Skatalites in Minnie Small. PoÄasnejÅ¡a verzija skaja … je postala popularna okrog leta 1965. Ta slog se je pozneje razvil v … âŠreggaeâŠ.« (â¹RANâº, 752)
KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika (enako velja za ANG-pojem »ska 1950«), so ponujeni verjetno kot (v vsakem primeru napaÄne) razlage izvirnika, in sicer v â¹BRâº, 238â239.
GL: âŠreggaeâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 311 = vodilka k âŠraggaejuâŠ; â¹HKâº, 358 = vodilka k âŠreggaejuâŠ.
SITO FORMANTOV = âŠSITO ZVOKOV(N)E BARVE⊠= âŠFILTER FORMANTOVâŠ
SITO = âŠFILTER, FILTRIâŠ
SISTEM
ANG: system; NEM: System; FR: systÚme; IT: sistema
D: 1) »Pojem ⊠oznaÄuje organizacijo âŠtonov⊠v okviru determinirane âŠstruktureâŠ. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoniÄnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj obiÄajni pomen naÄela. V teoriji glasbe se veÄinoma razlikujeta dva razliÄna naÄina rabe (pojma) z natanÄnim smislom. 1. AkustiÄni sistem. OznaÄuje se uporabljeno akustiÄno naÄelo, po katerem se urejajo âŠtoniâŠ. â 2. MelodiÄni sistem. OznaÄuje se operativni izbor iz kakÅ¡ne âŠlestviceâŠ, vendar brez ideje tonike ali kakÅ¡nega poudarjenega âŠtona⊠⊠MelodiÄni sistem torej sestoji iz omejenega izbora âŠtonov⊠iz zadane âŠlestviceâŠ. Treba je poudariti, da nemÅ¡ki pojem ‘Tonsystem’ na sploÅ¡no oznaÄuje tisto, kar se v francoÅ¡Äini oznaÄuje z âŠlestivcoâŠ, Äeprav bi ga morali, Äe vsebuje manj kot pet âŠtonov⊠znotraj oktave, imeti za melodiÄno âŠstrukturoâŠ1 (npr. câfâg). Pravzaprav je razlikovanje med âŠlestvicoâŠ, sistemom in melodiÄno âŠstrukturo⊠precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (â¹HOâº, 984)
2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natanÄneje opredeljujemo kot fiziÄno razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na naÄin, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)
KR: V D 1 se ÅŸeli pomen pojma opredeliti na kar se da Å¡iroki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v â¹HOâº, 984â986, se Å¡e zlasti obdelujejo »akustiÄni s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na sploÅ¡ni ravni in posebnih, specialistiÄnih ravneh. (V prevodu sem âŠzvok⊠â »son« â zamenjal s âŠtonomâŠ, saj je v priÄujoÄem kontekstu zares nesmiselno govoriti o âŠzvokuâŠ.) V D 2 se navaja povsem specialistiÄen pomen pojma, ki nam v naÅ¡em primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da â¹JONâº, 311, navaja edino ta pomen.)
V Pojmovniku pojem sreÄujemo v razliÄnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v sploÅ¡nem pomenu, ki je pomensko veliko Å¡irÅ¡i od »naÄela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka âŠminimalneâŠ, tj. âŠrepetitivne glasbe⊠v â¹GR6âº, VIII, 481 â gl. KR âŠminimalne⊠in âŠrepetitivne glasbeâŠ.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:
1) V D âŠlestivce⊠se natanÄno omenja pomenska razlika med s. in âŠlestvicoâŠ. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne âŠlestvice⊠iz âŠtonalitete⊠kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi âŠpentatonika⊠naziv za s., iz katerega se izpeljuje âŠpentatonska lestvica⊠(gl. KR âŠpentatonike⊠in KM âŠpentatonske lestviceâŠ). Vendar je nekoliko drugaÄe z âŠmodalitetoâŠ: Äe je ta, analogno âŠtonalitetiâŠ, naziv za s., kar tudi je (gl. D âŠmodaliteteâŠ), potem âŠmodusâŠ, glede na njegove razliÄne pomene v izrazju âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ne more biti vedno sopomenski z lestviÄnim s., izpeljanim iz âŠmodalitete⊠(gl. KM âŠmodusaâŠ).
2) Podobno takÅ¡nemu razmerju med âŠmodusom⊠in âŠmodaliteto⊠so pogosta nenehna napaÄna prizadevanja, da bi se nekatere vrste âŠpredurejanja gradiva⊠v âŠglasbi 20. stoletja⊠razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoroÄnosti. V KM âŠlestivce⊠se opozarja na takÂÅ¡na prizadevanja, ki so seveda napaÄna. Torej: âŠvrstaâŠ, âŠserija⊠in âŠdvanajsttonska vrsta, serija⊠niso in ne morejo biti s., Å¡e zlasti pa ne smemo govoriti o âŠdvanajsttonski glasbiâŠ, tj. glasbi, skladani z âŠdvanajsttonsko tehnikoâŠ, kot o glasbi, ki je izÅ¡la iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 âŠmodaliteteâŠ, v D 4 in KR â t. d âŠstruktureâŠ, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR âŠvertikalizacijeâŠ, v â¹GR6âº, XIX, 286, itn.; veÄ o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1â3, 12â13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska âŠtonalitetaâŠÂ« = NEM »ZwölftontonalitÀt«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatiÄna âŠlestvicaâŠ, torej zgradba, iz katere se â kot njena âŠpreureditev⊠â artikulira âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ; v â¹GRâº, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM âŠserije viÅ¡ine tonaâŠ), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D âŠmetatonalitete⊠govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna âŠlestivcaâŠ, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM âŠlestivceâŠ.
Zaradi vsega tega se v â¹GL⺠na razliÄnih mestih govori o »glasbi tradicije Äiste sistemskosti«, pri Äemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi âŠlestvicamiâŠ) in modalitetne sistemskosti (s starogrÅ¡kimi in starocerkvenimi âŠmodusiâŠ, vendar ne tudi z âŠmodusi⊠s pomeni, specifiÄnimi za âŠglasbo 20. stoletjaâŠ; gl. npr. âŠmodus omejenih moÅŸnosti transpozicijeâŠ). V sploÅ¡nem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastiÄen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v doloÄenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naÅ¡i, zahodni kulturi. âŠGlasba 20. stoletja⊠se tudi, zaradi prisiljenosti takÅ¡nega dojemanja glasbe, nagiba k takÅ¡nemu utemeljevanju, vendar po razliÄnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti Å¡e posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreÄ, kakor se dojema v priÄujoÄem Pojmovniku, ne nanaÅ¡a samo na »ozadje« âŠpreureditve gradivaâŠ, temveÄ tudi na daljnoseÅŸnejÅ¡e posledice te âŠpreureditve⊠v kompozicijsko-tehniÄnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.
[V slovenÅ¡Äini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]
GL: âŠfakturaâŠ, âŠlestivcaâŠ, âŠmodalitetaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠpredureditev gradivaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹APEâº, 294 (v smislu povezovanja Ärtovja); â¹HIâº, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem Ärtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); â¹MIâº, III, 763â764 (le v pomenu »lestviÄnih sistemov«); â¹RANâº, 828 (v smislu povezovanja Ärtovja)
1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.
SIRENA
ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirÚne: IT: sirena.
ET: GrÅ¡. Seirážn = Sirena; sirene so v grÅ¡ki mitologiji dekleta, ki s svojim Äarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (â¹KLUâº, 674).
D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja âŠtone⊠in ugotavlja Å¡tevilo nihajev, ki jih posamezen âŠton⊠naredi v doloÄenem Äasu. V starejÅ¡i fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci âŠzvoka⊠… uporabljali za doloÄanje frekvence. Pri enostavni sireni … se âŠzvok⊠proizvaja s kolesom z enakomerno (periodiÄno) razporejenimi luknjami, ki rotira pred Å¡obami, skozi katere kroÅŸi zrak. Iz zmnoÅŸka Å¡tevila lukenj na kolesu in Å¡tevila obratov v sekundi je moÄ izraÄunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje âŠimpulza⊠in Äasa v … âŠserialni tehniki⊠je v neposredni povezavi z âŠeksperiemnti⊠F. W. Opelta, ki je s poveÄanjem Å¡tevila obratov demonstriral prehod z loÄenih âŠimpulzov⊠na âŠtonâŠ, pri katerem se nihaji niso dali veÄ zaznati in Å¡teti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na âŠritmu⊠âŠpulzov⊠(D 2) zvoÄnih valov (gl. OPELT 1852).« (â¹EHâº, 315)
KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v VarÚsejevi Ionizaciji (1930â1933), vendar je, kot je iz D oÄitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejÅ¡i je njegov pomen v smislu razmerja âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti âŠparametrov⊠(Å¡e zlasti âŠviÅ¡ine tona⊠in âŠtrajanja tonaâŠ) v âŠserialni glasbiâŠ.
GL: âŠimpulzâŠ, âŠmakroÄas/mikroÄasâŠ, âŠpulz⊠(D 2), âŠserialna tehnika (skladanja)âŠ, âŠtrajanje (tona)âŠ, âŠviÅ¡ina tonaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 307; â¹BKRâº, IV, 163; â¹GRIâº, III, 390; â¹GUIâº, 132; â¹Lâº, 523; â¹Pâº, 294; â¹RICâº, IV, 228.