ANG: primitivism; NEM: Primitivismus.
ET: Lat. primitivus = prvi v svoji vrsti, iz primus = prvi (â¹KLUâº, 562).
D: 1) »Primitivizem je bil odziv na prerafiniranost (takih) umetniko, kot sta Debussy in Ravel. Njegovi privrÅŸenci so favorizirali preproste ⊠melodije ljudskega znaÄaja, ki so kroÅŸile okrog srediÅ¡Äne note in se gibale v majhnem obsegu; masivne âŠharmonijeâŠ, ki so temeljile na âŠakordih⊠v smislu blokov, ti pa so se gibali v vzporednih formacijah s trpkim perkusivnim uÄinkom; in s strogim nagonom proti tonalitetnemu srediÅ¡Äu. OÄitni so bili ostinatni âŠritmiâŠ, ki so se ponavljali z obsesivnim uÄinkom; in z ostro orkestracijo âŠ, ki je bila v ⊠kontrastu s subtilnostmi impresionistov. Skladatelji 20. stoletja svojega navdiha niso naÅ¡li samo v afriÅ¡ki glasbi, temveÄ tudi v pesmih in plesih z meja zahodne kulture â iz jugovzhodne Evrope, iz azijske Rusije in iz BliÅŸnjega vzhoda. Iz nepokvarjene, ÅŸive folklorne glasbe1 iz teh krajev so priÅ¡li âŠritmi⊠prvinske moÄi, ki so odprli nove vire ⊠navdiha. KaÅŸipot v tem razvoju so bili komadi, kot sta Bartókov Allegro barbaro (1911) in Posvetitev pomladi Stravinskega (1913).« (MACLIS 1961: 154â155)
2) »Primitivno, kadar je pravo, kadar ni reakcionalno (kaj drugega pa je danes Å¡e lahko?), je tisto izvorno, zaÄetno, prav tako sposobno za razvoj, tisto, na kar je mogoÄe navezati nekaj daljnega, viÅ¡jega.« (â¹EINâº, 446; geslo je »Neue Musik« = âŠNova glasbaâŠ.)
KM: Po Einsteinovih nazorih o âŠglasbi 20. stoletja⊠ima ta pojem specifiÄen pomen, je pa tudi skorajda sopomenski z âŠbarbarizmom⊠oziroma âŠdinamizmomâŠ.
GL: âŠglasba 20. stoletjaâŠ.
PRIM: âŠbarbarizemâŠ, âŠdinamizemâŠ.Â
â¹JONâº, 241
1 V izvirniku je »folk musik«. Gl. KR âŠfolka, folk glasbe, folk slogaâŠ.