ANG: primitivism; NEM: Primitivismus.
ET: Lat. primitivus = prvi v svoji vrsti, iz primus = prvi (‹KLU›, 562).
D: 1) »Primitivizem je bil odziv na prerafiniranost (takih) umetniko, kot sta Debussy in Ravel. Njegovi privrženci so favorizirali preproste … melodije ljudskega značaja, ki so krožile okrog središčne note in se gibale v majhnem obsegu; masivne ♦harmonije♦, ki so temeljile na ♦akordih♦ v smislu blokov, ti pa so se gibali v vzporednih formacijah s trpkim perkusivnim učinkom; in s strogim nagonom proti tonalitetnemu središču. Očitni so bili ostinatni ♦ritmi♦, ki so se ponavljali z obsesivnim učinkom; in z ostro orkestracijo …, ki je bila v … kontrastu s subtilnostmi impresionistov. Skladatelji 20. stoletja svojega navdiha niso našli samo v afriški glasbi, temveč tudi v pesmih in plesih z meja zahodne kulture – iz jugovzhodne Evrope, iz azijske Rusije in iz Bližnjega vzhoda. Iz nepokvarjene, žive folklorne glasbe1 iz teh krajev so prišli ♦ritmi♦ prvinske moči, ki so odprli nove vire … navdiha. Kažipot v tem razvoju so bili komadi, kot sta Bartókov Allegro barbaro (1911) in Posvetitev pomladi Stravinskega (1913).« (MACLIS 1961: 154–155)
2) »Primitivno, kadar je pravo, kadar ni reakcionalno (kaj drugega pa je danes še lahko?), je tisto izvorno, začetno, prav tako sposobno za razvoj, tisto, na kar je mogoče navezati nekaj daljnega, višjega.« (‹EIN›, 446; geslo je »Neue Musik« = ♦Nova glasba♦.)
KM: Po Einsteinovih nazorih o ♦glasbi 20. stoletja♦ ima ta pojem specifičen pomen, je pa tudi skorajda sopomenski z ♦barbarizmom♦ oziroma ♦dinamizmom♦.
GL: ♦glasba 20. stoletja♦.
PRIM: ♦barbarizem♦, ♦dinamizem♦.
‹JON›, 241
1 V izvirniku je »folk musik«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.