ANG: chance; NEM: Zufall; FR: hasard.
D: 1) »(Uporaba) naključja v glasbi (v drugi polovici 20. stoletja) je postala novo načelo organizacije glasbene oblike … Od (približno) leta 1956 je vse očitnejše spoznanje, da se je strogi red ♦serialne glasbe♦ izčrpal skozi statistične funkcije in da zahteva določeno ‘sprostitev’ v smislu izmenjavanja ♦struktur♦ in določene svobode v interpretaciji … Dejanske ♦operacije z naključjem♦ lahko vidimo v delih J. Cagea, ki po naključju izbranim ♦tonom♦ … želi izključiti vsak proces razmišljanja.« (‹EH›, 405–406)
2) »Če želimo uporabiti ♦operacije z naključjem♦, moramo poudariti rezultat. Nimamo pravice uporabljati naključja, če smo se odločili kritizirati rezultat in zahtevati boljši odgovor. Pravzaprav I Ching obljublja žalostno usodo tistemu, ki vztraja pri tem, da bo dobil dober odgovor. Če se mi zdi rezultat nezadovoljiv, imam potem vsaj možnost, ker ga sprejemam, da se prilagodim in se sam spremenim. Vendar če vztrajam pri tem, da se I Ching spremeni, se bo tako ali drugače spremenil pred menoj. Jaz pa ničesar nisem dobil, ničesar nisem dosegel.« (CAGE 1976: 89)
KM: Nešteti so Cageevi eseji, v katerih razlaga svoje dojemanje n., kar je v tesni povezavi z njegovim specifičnim pogledom na glasbo. (gl. ‹GL›, 152 – op. III.6.c/2). Značilen pa je njegov lasten opis skladbe 4’33”, ki je zgrajena izključno iz ♦tišine♦ in katere trajanje je, primerno nevtralnosti zgradbe, določeno z n.: »To je tristavčna skladba, med katero se namerno ne ustvari niti en ♦zvok♦. Dolžine časov (tj. trajanja stavkov, op. N. G.) so določene z ♦operacijami z naključjem♦, vendar so lahko tudi kakšne druge.« (CAGE 1962: 135) Tukaj je bistveno, da se ♦zvoki♦ ne ustvarjajo namerno, tj. da je njihov vstop v časovni okvir, ki je (enako kot trajanje stavkov) določen z naključjem, prav tako naključen. V tem smislu – kot razširitev logike n. – je upravičeno tudi kakršnokoli drugo trajanje stavkov. Na ta način se v specifično razmerje postavljajo ♦tišina♦, trajanje (gl. D 1 ♦tišine♦) in n.
KR: N. se pogosto omenja v povezavi z ♦aleatoriko♦ in ♦nedeterminiranostjo♦, zlasti kot »chance music« (‹CPl›, 238; ‹CPl›, 341; ‹FR›, 13). Kljub delni etimološki upravičenosti tega (gl. ET ♦aleatorike♦) je vendarle koristno razlikovati ♦aleatoriko♦ od ♦nedeterminiranosti♦ (gl. KM ♦aleatorike♦).
V ♦stohastični glasbi♦ se n. uporablja v ožjem pomenu, tj. v tistem, ki mu pripada v teoriji verjetnosti, na kateri temelji Xenakisova ♦stohastična glasb♦ (gl. KR ♦stohastične glasbe♦). Problematična je tudi omemba n. v povezavi s ♦statistično glasbo♦ (gl. D 2 in KR – t. b ♦statistične glasbe♦).
GL: ♦aleatorika♦, ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦generator naključja♦, ♦improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦nedeterminiranost♦ = (indeterminiranost), ♦operacije z naključjem♦, ♦stohastična glasba♦, ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).
‹BOSS›, 61–62; ‹M›, 549