NEM: Mikropolyphonie; FR: micropolyphonie.
ET: Predpona mikro- od grÅ¡. mikrós = majhen, droben; predpona poli- od polÃœ = mnogo; phÅnáž = glas, âŠzvok⊠(â¹KLUâº, 544).
D: »(Naziv za) poseben aspekt polifonije, ki se pojavlja v âŠsodobni glasbiâŠ. Äe je bistvo klasiÄne polifonije v soÄasnem gibanju veÄ melodiÄno in ritmiÄno1 samostojnih glasov, ki se posebej zaznavajo v svojih indivualnih potekih in ki jim z uÅ¡esom lahko sledimo, potem mikropolifonija kaÅŸe drugaÄne znaÄilnosti in sluÅŸi kot sredstvo za ustvarjanje specifiÄne âŠzvokov(n)e barveâŠ2. Mikropolifonija zahteva veliko Å¡tevilo Ärt, postavljenih gosto eno nad drugo; zaznamujejo jih majhni intervali, med seboj pa se razlikujejo le v drobnih melodiÄnih in ritmiÄnih detajlih1, tako da jih ne opaÅŸamo posamezno, temveÄ se zlivajo v âŠzvok⊠celote, Äeprav soÄasno vsaka nanj do neke mere vpliva. Mikropolifono … tkivo se zdi statiÄno, komajda premaknjen zvoÄni âŠblokâŠ, znotraj katerega se neprestano dogajajo medsebojna trenja Å¡tevilnih melodiÄnih linij, ta pa se kaÅŸejo v neprestanem osciliranju in nihanju âŠzvokaâŠ, ki se na ta naÄin sublimira v âŠ(zvoÄno) barvoâŠ2. Ko so linije mikropolifonega tkiva postavljene ena nad drugi v intervalih sekunde, kakor je najpogosteje, potem tako tkivo postane sorodno âŠklastruâŠ. Za tvorca mikropolifonije imamo … Györgyja Ligetija, njegova skladba AtmosphÚres za veliki orkester (1961) pa je prototip mikropolifonega glasbenega izraÅŸanja; notni primer … kaÅŸe samo del karakteristiÄne âŠstruktureâŠ3 omenjenega dela, ki na tem mestu v celoti obsega 56 glasov.« (â¹MELZâº, II; 579â580)
KM: V LIGETI 1971: 516 Ligeti takole opisuje mikropolifonijo: »(tako je v Apparitions iz 1958/59) nastala ‘nesliÅ¡na’ polifonija, tj. mikropolifonija, v kateri so posamezni momenti nesliÅ¡ni, Äeprav vsak posamezni moment ÂdoloÄa znaÄaj celotne polifone mreÅŸe. Z drugimi besedami: posamezni parti in glasbena konfiguracija v poteku teh partov ostajajo neopazni, je pa vsak part in vsaka konfiguracija transparentna glede na sploÅ¡no âŠstrukturoâŠ, ker sprememba neke malenkosti â vsaj malo â spreminja vsesploÅ¡ni rezultat. V … AtmosphÚres (1961) sem naprej razvil metodo mikropolifonije. MreÅŸa je postala bolj prefinjena, eliminirani so ostanki ritmiÄnih oblik, mikropolifonija je bila uporabljena za realiziranje postopne transformacije âŠzvokov(n)e barve⊠in tkiva.«
KR: D in citat v KM popolno doloÄata pomen pojma. Namesto o âŠstrukturi⊠je bolje govoriti o âŠteksturiâŠ, ker se tako poudarja neopaznost konstitutivnih prvin (npr. âŠviÅ¡ina tona⊠in ritmiÄni obrazci), ki v svojih mikropolofonih odnosih prehajajo v novo (zvokovno) kvaliteto. Zato se mikropolifonijska âŠtekstura⊠mora opisovati tudi po merilu âŠgostoteâŠ, podobno kot âŠstatistiÄna glasbaâŠ. V tem smislu je posebno zanimiv Ligetijev komentar tipologije âŠserialne glasbe⊠(âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠â âŠpoljeâŠ; gl. â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹HUâº, 868).
GL: âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠgostota, sprememba gostote, stopnje gostoteâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠpostserialna glasbaâŠ, âŠskladanje klastrov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladba iz klastrov⊠= (âŠClusterkomposition), âŠskupek tonovâŠ, âŠstatistiÄna glasbaâŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠtonsko poljeâŠ.
â¹BOSSâº, 90; â¹CP1âº, 240 = NEM oblika pojma; â¹CP2âº, = NEM oblika pojma; â¹EHâº, 204; â¹Gâº, 53; â¹Mâº, 551
1 Bolje bi bilo »ritemski«, gl. KR âŠritmaâŠ.
2 Bolje bi bilo »zvokov(n)e barve«, gl. KR »âŠzvokov(n)e barveâŠÂ«.
3 Bolje bi bilo âŠtekstura⊠namesto âŠstrukturaâŠ. Gl. KM mikropolifonije in D 6 âŠtekstureâŠ.