MARTENOTOVI VALOVI = (ONDES MARTENOT) = (ONDES MUSICALES)

ANG: ondes Martenot, ondes musicales, ondes martenot (‹FR›, 60; ‹GR›, 132), Martenot waves (‹P›, 175); NEM: Ondes Martenot, Ondes musicales; FR: ondes Martenot, ondes musicales; IT: onde Martenot, ondes musicales.

ET: Po konstruktorju M. Martenotu.

D: »(Naziv za) enoglasni ♩elektronski glasbeni instrument♩ s tipkami, ki ga je leta 1924 konstruiral M. Martenot v Parizu … ♩Zvok♩ nastaja iz dveh različnih frekvenc, ene fiksirane in druge variabilne, podobno kot pri ♩tereminu♩ in ♩tereminovoxu♩. Martenotove valove so v začetku upravljali z ÅŸično zanko, pripeto na kazalec desne roke. Premikanje te ÅŸice čez ‘nemo’ tipkovnico je spreminjalo vrednost kapacitete kondenzatorja. Od Å¡tiridesetih let naprej so Martenotove valove začeli opremljati s standardnimi klaviaturami, namesto ÅŸice pa se je uporabljal trak, kot pri ♩emiritonu♩, ♩hellertionu♩ in ♩travtoniju♩. Z levo roko se lahko menjajo registri, ki jih je od pet do dvanajst. Martenotovi valovi so med nabolj priljubljenimi ♩elektronskimi glasbenimi intrumenti♩ v 20. stoletju. Za njih so skladali D. Milhaud, M. Ravel, A. Honegger, J. Martinon, O. Messiaen (‹RUF›, 345), na HrvaÅ¡kem pa S. Horvat, R. Radica in K. Å ipuÅ¡.

KR: Glede na to, da sta ♩teremin♩ in ♩tereminovox♩ isto glasbilo, v D ne bi bilo treba navajati obeh pojmov.

GL: ♩elektronski glasbeni instrumenti♩.

‹APE›, 198–199; ‹BASS›, III, 394; ‹BKR›, III, 230; ‹CAN›, 378; ‹DOB›, 113–114; ‹EH›, 238; ‹GRI›, II, 816–818; ‹GR6›, XIII, 540–541; ‹HI›, 329; ‹HO›, 684–685; ‹IM›, 271; ‹LARE›, 1123; ‹MELZ›, II, 537, 724; ‹MI›, III, 156; ‹RAN›, 561; ‹RIC›, III, 306

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!