ZAKASNITEV = (DELAY)
ANG: (tape) delay, time lag; NEM: Verzögerung.
D: »(Naziv za) Äasovni pomik od izvirnega dogajanja ali izvirnega âŠsignala⊠v nekem postopku, zaradi manipulacije z âŠzvokomâŠ, izenaÄevanja razlik v … Äasu ali … zaradi sinhronizacije dveh naprav ali zvez. Glede na uporabo obstajajo razliÄne âŠnaprave za zakasnitevâŠ.« (â¹ENâº, 270).
KM: ANG-pojem »tape delay« oznaÄuje pravzaprav âŠnapravo za zakasnitevâŠ, ki dela (analogno) npr. po sistemu âŠneskonÄih trakovâŠ, v nasprotju z drugimi (digitalnimi) sistemi.
KR: V â¹JONâº, 70â71, se pojem omenja v sploÅ¡nem pomenu, ki ni relevanten za ta Pojmovnik.
GL: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠneskonÄni trak⊠= (tape loop), âŠelektronska glasbaâŠ, âŠvozel = (loop), âŠpovratna vezava⊠= (feed back), âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠnaprava za zakasnitevâŠ.
â¹DOBâº, 50, 145â146.
ZABAVNA GLASBA
ANG: light music, popular music; NEM: leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: musique légÚre; IT: musica leggera.
D: 1) »Skupni naziv za nepretenciozna glasbena dela, katerih cilj je ustvarjanje prijetnega razpoloÅŸenja, tj. zvoÄne kulise za pogovor na krajih, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave (parki, kavarne ipd.) Zabavna glasba v najÅ¡irÅ¡em smislu obstaja pravzaprav od nekdaj. VkljuÄuje vsako glasbeno delo, ki nima doloÄene fukcije, kot jo imajo npr. liturgiÄna, priloÅŸnostna in instruktivna literatura, baletna in scenska glasba ter opera … V 20. stoletju je najbolj tipiÄna oblika zabavne glasbe âŠpopevkaâŠ, moderna pesem z lahko dostopno melodiko, preprosto obliko, âŠritmom⊠in âŠharmonijoâŠ. Najpogosteje pripoveduje o ljubezni, o vsakdanjih majhnih radostih in ÅŸalostih. NajveÄji porabniki zabavne glasbe so radijske postaje in televizija, katerih glasbeni programi vsebujejo 2/3 takÅ¡ne glasbe. V povpraÅ¡evanju po bolj kakovostnih stvaritvah radio-televizije naroÄajo dela zabavnega znaÄaja od uveljavljenih umetnikov, s tem pa nastajajo vredne kompozicije …, ki predstavljajo zabavno glasbo v pravem pomenu tega naziva. V to skupino spadajo âŠaranÅŸmaji⊠popularnih del znanih skladateljev (Äajkovski, Grieg, DvoÅák idr.).« (â¹MELZâº, III, 749)
2) »NajpomembnejÅ¡a naloga katerekoli glasbe je zabava, to pa izhaja iz igralskega znaÄaja te vrste umetnosti, tj. umetnosti nasploh. (Vendar gre seveda za raven in diferenciranost zabave in igre.) Zaradi tega se pojem zdi tudi slabo uporaben, enako kot njegovo nasprotje â resna glasba. TakÅ¡ne razlike lahko vzpostavijo samo tisti brez umetniÅ¡kih izkuÅ¡enj.« (â¹KNâº, 222)
KR: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT se ponujajo v â¹BRâº, 188â189, in v â¹Pâº, 369 (v slednjem se pojavi tudi popolnoma napaÄen FR-pojem »musique récréative«). ANG-pojem »popular music« ustreza âŠpopularni glasbiâŠ, ne pa z. g.
V D 1 je naÄeloma pravilno zastavljen pomen pojma v smislu zgodovinske kategorije s posebim ozirom na âŠglasbo 20. stoletja⊠(podobno je s âŠpopularno glasbo⊠â gl. D 1 in 2 âŠpopularne glasbeâŠ), vendar je Å¡e zmeraj nekaj nejasnosti in nenatanÄnosti: a) z. g. ne moremo odpisati namena (funkcije) â funkcija je preprosto ta, da zabava; b) z. g. ni oblika, temveÄ glasbena zvrst; c) trditev, da z. b. zajema dve tretjini v radijskih in televizijskih programih, je izmiÅ¡ljena in â poleg tega â opozarja na nevarnost meÅ¡anja z. g. s âŠpopularno glasboâŠ, pop glasbo⊠in âŠrock glasboâŠ, kar je v terminoloÅ¡kem smislu nesprejemljivo, Å¡e zlasti zato, ker v â¹MELZ⺠âŠpopularna glasba⊠in âŠpop glasba⊠sploh nista obdelani, iz Äesar bi lahko sklepali, da sta izkljuÄeni, ker sta spomenski z z. g.
Treba je â kljub oklepajem v D 2 â strogo paziti na razliko v pomenu z. g. in â Å¡e zlasti â âŠpopularne glasbeâŠ.
GL: âŠbeguineâŠ, âŠbossa novaâŠ, âŠboston, valse bostonâŠ, âŠcalypso⊠= âŠkalipsoâŠ, âŠcha-cha-cha⊠= âŠÄaÄaÄaâŠ, âŠcharlston⊠= âŠÄarlstonâŠ, âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠjuke-box⊠= âŠdÅŸuboksâŠ, âŠmamboâŠ, âŠonestepâŠ, âŠrumbaâŠ, âŠsalsaâŠ, âŠsambaâŠ, âŠshimmyâŠ, âŠpopevka⊠(gl. KR), âŠtangoâŠ, âŠtwostepâŠ.
PRIM: âŠpopularna glasbaâŠ.
â¹BASSâº, II, 672â676; â¹BKRâº, IV, 283; â¹RICâº, II, 584; â¹HIâº, 499â500; â¹HKâº, 402; â¹Lâº, 616; â¹LAREâº, 889â890; â¹MGGâº, XIII, 1138â1152
WURLITZERJEVE ORGLE
ANG: Wurlitzer organ; NEM: Wurlitzer Orgel; IT: organo Wurlitzer.
ET: Po imenu konstruktorja in proizvajalca â ameriÅ¡kega podjetja Wurlitzer (â¹RUFâº, 571); âŠorgleâŠ.
D: »(Naziv za) âŠelektronske orgleâŠ, ki jih je razvilo ameriÅ¡ko podjetje Wurlitzer v tridesetih letih. Za proizvajanje âŠzvoka⊠se uporabljajo vibrirajoÄe piÅ¡Äali.« (â¹RANâº, 283)
KR: V â¹Lâº, 300, se kot sopomenka za W. o. omenjajo »Kino-Orgel« (= »kinoorgle«), vendar se v â¹RANâº, 240, jasno poudarja, da W. o. niso bile edine »kinoorgle«. Ta sopomenskost je torej nesprejemljiva zaradi omejenega pomena pojma.
GL: âŠelektronske orgleâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ.
â¹BASSâº, III, 491; â¹GRIâº, III, 864â865; â¹HIâº, 523
WORK IN PROGRESS = âŠDELO V NASTAJANJUâŠ
ANG: work in progress; NEM: Work in progress.
ET: ANG = delo v nastajanju.
D: 1) »(Naziv za) nedokonÄano delo. NedokonÄaosti ne razumemo kot fragment; predstava o nedokonÄanosti temelji na ideji, da odlomek iz doloÄene skladbe zastopa celoto, in da se ta del lahko poljubno zaÄne in konÄa … (Pojem) se dotika problematike âŠodprte oblikeâŠ.« (â¹EHâº, 389)
2) »Na meji z âŠodprto obliko⊠je work in progress, ki se pojavlja pri Boulezu in Kaglu: skladba, ki avtorju dopuÅ¡Äa, da jo poljubno sklada naprej. V tej zamisli je sicer zaprta oblika razbita, vendar skladateljeva odgovornost ohranja svoje osnovne pravice.« (â¹Hâº, 56)
KM: Pojem je nastal kot eden najznaÄilnejÅ¡ih nadomestkov za tradicionalen pojem skladbe, katere kriza je v âŠglasbi 20. stoletja⊠oÄitna na veÄ naÄinov (gl. DAHLHAUS 1976, DAHLHAUS 1976a in GLIGO 1987).
KR: V D 1 je toÄno poudarjena problematiÄnost pojma, vendar to ni nikakrÅ¡na posebnost v izrazju âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ko gre za pojme, ki naj bi zamenjali tradicionalne pojme.
W. i. p. je priporoÄljivo kot tehniÄni pojem in/ali strokovno besedo uporabljati v izvirni ANG-obliki, saj v prevodu oÄitno oznaÄuje nekaj, kar je contradictio in adjecto. Izvirna ANG-oblika, ki se kot w. i. p. pojavlja v pregledani literaturi, ohranja natanÄne pomenske reference in na ta naÄin poglablja premiÅ¡ljevanje o drugih, sorodnih pojmih, ki tudi na razliÄne naÄine kaÅŸejo na krizo del v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ.Â
GL: âŠaleatorikaâŠ, âŠeksperiment, eksperimentalna glasbaâŠ, âŠmoment, momentna oblikaâŠ, âŠnedetrminacija⊠= (indeterminacija), âŠodprta oblikaâŠ, âŠnakljuÄjeâŠ.
â¹Mâº, 521
WEST COAST JAZZ
ANG: West Coast jazz, WestâCoastâjazz, West Coast jazz 1950; NEM: WestâCoastâJazz, West Coast Jazz, »weisser« Jazz in Kalifornien; FR: West Coast jazz, jazz »balnc« en Californie; IT: West Coast jazz, jazz »bianco« in California.
ET: ANG oziroma ameriÅ¡ko = âŠjazz⊠z Zahodne obale ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike.
D: »(Naziv za) slog v âŠjazzuâŠ, ki so ga v petdesetih letih razvili glasbeniki v Los Angelesu in je soroden âŠcool jazzu⊠…« (â¹GRJâº, II, 612)
KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki so opisi ANG-pojma, so ponujene v â¹BRâº, 240â241. ANG-pojem je v praksi frekventnejÅ¡i.
V â¹HIâº, 520, je W. C. j. obravnavan kot »smer v âŠmodernem jazzuâŠÂ«.Â
KR: Ne priporoÄa se raba slovenskega prevoda tega pojma (»âŠjazz⊠Zahodne obale«), saj v tem primeru slogovne lastnosti izvirnika ne izstopajo dovolj (lahko gre za katerikoli âŠjazz⊠Zahodne obale ZDA. Zato se tudi v NEM, FR in IT uporablja izvirna ANG-oblika.
Oblika pojma z vezajem je tu pa tam prisotna tudi v ANG, pogosteje v NEM, v FR in IT pa takÅ¡nega naÄina zapisa ne sreÄamo. V slovenÅ¡Äini se priporoÄa oblika brez vezaja.
GL: âŠcool jazzâŠ, âŠmodern jazzâŠ.
PRIM: âŠEast Coast jazzâŠ.
â¹BASSâº, IV, 761; â¹GR6âº, XX, 371; â¹MELZâº, III, 727; â¹RANâº, 932â933Â
WASHBOARD, WASHBOARD BAND
ANG: washboard, washboard band; NEM: Washboard, Waschbrett; FR: washboard, planche à laver; IT: washboard, asse per lavare.
ET: ANG washboard = deska za pranje perila; enako tudi za glasbilo po D; âŠbandâŠ.
D: 1) »(Naziv za) ritmiÄno glasbilo, ki se je predvsem uporabljalo v âŠskiffluâŠ, pa tudi pri javnih nastopih severnoameriÅ¡kih âŠjazz⊠ansamblov v tridesetih letih. Gre za navadno valovito, ploÄevinasto desko za pranje perila. Izvajalec jo drÅŸi navpiÄno na kolenih in z vrhom prstov (na katerih je vÄasih naprstnik) ali z manjÅ¡o palico struga po brazdah na njej.« (â¹RLâº, 1062)
2) »(Naziv za) instrumentalno skupino, ki uporablja … washboard kot rimiÄno glasbilo.« (â¹GRJâº, II, 596)  Â
KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane v â¹BRâº, 28â29. Kolikor se je dalo opaziti v pregledani literaturi, se je izmed njih dokaj udomaÄil le NEM-izraz, Äeprav je ANG-izraz pogostejÅ¡i.
KR: W., w. b. je tehniÄni pojem, ki oznaÄuje glasbilo in bi zato prevod v slovenÅ¡Äino (= »deska za pranje perila«) podobno kot pri âŠjug bandu⊠in âŠsteel bandu⊠usmeril njegov pomen izven konteksta doloÄene D.
GL: âŠjazzâŠ.
PRIM: âŠjug bandâŠ, âŠskiffle, skiffle band, skiffle groupâŠ, âŠsteel bandâŠ.
â¹BASSâº, I, 256; â¹BKRâº, IV, 338â339; â¹GRIâº, III, 839â840; â¹GR6âº, XX, 224; â¹HIâº, 423; â¹KNâº, 233; â¹Lâº, 644; â¹RANâº, 931
WALKING BASS
ANG: walking bass; NEM: walking bass, laufende Bassfigur, Laufbass; FR: motif »allant« à la basse; IT: walking bass, un motivo camminante al basso.
ET: ANG = sprehajajoÄi se bas, sprehajajoÄi se basovski part.
D: »V âŠjazzu⊠(naziv za) part, ki se izvaja na kontrabasu v pravilnih Äetrtinkah v 4/4 âŠmetru⊠… (Tudi) pri âŠboogie woogiju⊠(naziv za) obrazec z razstavljenimi oktavami v levi roki.« (â¹GRJâº, II, 589)
KR: W. b. je tipiÄen ÅŸargonski pojem, ki ga je teÅŸko prevesti, kar dokazujejo njegove ustreznice v NEM, FR in IT (â¹BRâº, 240â241). Poleg tega sta FR- in IT-pojem celo narobe prevedena, saj ne moremo govoriti o motivu, Äe gre le za spremljavo. V tem smislu je NEM-pojem bolj natanÄen, Äeprav se v â¹HIâº, 519, tudi uporablja in obdeluje izvirni ANG-pojem (vendar je nerazumljivo, zakaj se ga primerja s âŠcountry bluesomâŠ).
GL: âŠboogie woogieâŠ, âŠjazzâŠ.
â¹BASSâº, IV, 757; â¹GR6âº, XX, 174; â¹HKâº, 421â422; â¹KNâº, 232; â¹Lâº, 644; â¹RANâº, 930â931
VZORÄEVALNIK = (âŠSAMPLERâŠ)
ANG: (sound) sampler; NEM: Sampler, Sound sampler.
D: »(Naziv za) posebno uporabo digitalnega snemanja, ki se je razvilo za ÅŸivo izvedbo (tj. âŠizvedbo v realnem ÄasuâŠ). OmogoÄa reprodukcijo zvoÄnega dokumenta1 v âŠrealnem Äasu⊠s klaviaturo (ali, pri modernih instrumentih, s katerimkoli âŠMIDIâŠ-regulatorjem) … Klaviatura se uporablja za spreminjanje hitrosti reprodukcije zvoÄnega dokumenta … Obstaja reciproÄen odnos med pristnostjo âŠvzorÄenja⊠in uporabo spomina. Äim veÄja je hitrost âŠvzorÄenjaâŠ, tem boljÅ¡a je pristnost (reprodukcije), ker se je ohranilo veÄ … frekvenc (v idealnem primeru se vse ohranijo). Po drugi strani velika hitrost âŠvzorÄenja⊠zahteva tudi veÄ spomina, ki ga moramo uporabiti v doloÄenem Äasu âŠvzorÄenja⊠… VzorÄnik lahko obdeluje zvoÄni dokument podobno âŠsintetizatorju⊠(tj. s âŠfiltrom⊠in âŠgeneratorjem ovojniceâŠ), lahko pa zdruÅŸuje nekaj zvoÄnih vzorcev pod nadzorom le ene tipke … VzorÄni âŠzvoki⊠se lahko zdruÅŸujejo s sintetiziranimi âŠzvokiâŠ. Npr. (pri âŠzankiâŠ) se lahko uporabi kratek zvoÄni dokument na zaÄetku âŠzvoka⊠(pri âŠvnihavanjuâŠ), sintetizirana oblika vala pa za preostanek. Mnogi âŠdigitalni sintetizatorji⊠uporabljajo to tehniko, da bi lahko zdruÅŸevali realnost vzorÄnih âŠzvokov⊠z visoko ravnijo nadzora âŠbarveâŠ, kar omogoÄa digitalna âŠsinteza zvokaâŠ. Med instrumente, ki omogoÄajo tako âŠvzorÄenje⊠kot digitalno snemanje, spadata Fairlight in Synclavier. Pomembne sklope za vzorÄenje proizvajajo E-mu Systems (‘Emaxovi’ âŠposnemovalnikiâŠ), Ensoniq … Kurzweil, Roland in Akai … Skoraj vsi moderni âŠelektronski (glasbeni) instrumenti⊠vkljuÄujejo tudi âŠsintetizatorje⊠…, na neki naÄin uporabljajo âŠvzorÄenjeâŠ.« (â¹DOBâº, 137â139)
GL: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠdigitalni sintetizatorâŠ, âŠelektronska glasbaâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ, âŠizvedba v realnem ÄasuâŠ, âŠvmesnik⊠= (interface), âŠMIDIâŠ, âŠsintetizator⊠= (synthesizer), âŠsinteza zvokaâŠ, ÂâŠposnemovalnik⊠= (âŠemulatorâŠ), âŠvzorÄenje⊠= (âŠsamplingâŠ), âŠÅŸiva elektronska glasba⊠= (live electronic music) = (liveâelectronics)
PRIM: (âŠvzorÄevalnikâŠ).
â¹BKRâº, V, 100
1 V â¹DOBâº, 137, se opozarja na bistveno razliko v pomenu zvoÄnega dokumenta (= »soundfile«) in vzorca (= »sample«): zvoÄni dokument se nanaÅ¡a na digitaliziran âŠzvok⊠v celoti, medtem ko se vzorec nanaÅ¡a na vsako posamezno binarno Å¡tevilo, ki tvori sestavni del zvoÄnega dokumenta.
VZORÄENJE = (âŠSAMPLINGâŠ)
ANG: (sound) sampling, (sound) digitizing; NEM: Smpling, Abtastung.
D: »(Naziv za) proces pretvorbe neprekinjenega âŠsignala⊠(npr. z mikrofona) v sosledje binarnih Å¡tevil, ki jih lahko obdela digitalni raÄunalnik … To je temelj obseÅŸnih (moÅŸnosti) obdelave âŠsignala⊠in tehnik ⊠sinteze zvokaâŠ. âŠSignalâŠ, ki se obdeluje, se vodi v analogno-digitalni pretvornik, ki meri njegovo amplitudo v vsakem trenutku in vsako spremembo vrednosti predstavi v obliki binarne Å¡tevilke, ki jo lahko shranimo, enako kot katerikoli drug digitalni podatek, v spomin, na magnetni disk ali kompaktno ploÅ¡Äo (zgoÅ¡Äenko) âŠPodatke lahko prikliÄemo in jih spremenimo v âŠzvok⊠z digitalno-analognim pretvornikom ⊠âŠSignal⊠lahko vzorÄimo, obdelujemo in ponovno pretvarjamo (v âŠzvokâŠ) tudi v ‘realnem Äasu’, tj. brez kakrÅ¡nekoli opazne âŠzakasnitve⊠med vzorÄenjem âŠzvoka⊠in njegovo reprodukcijo ⊠To je temelj moderne obdelave âŠsignalaâŠ.« (â¹DOBâº, 137)
GL: âŠavtomatska glasba⊠= âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D), âŠelektronska glasbaâŠ, âŠzanka⊠= (loop), âŠraÄunalniÅ¡ka glasba⊠(t. 2 v D) = âŠavtomatska glasbaâŠ, âŠsinteza zvokaâŠ, âŠvzorÄevalnikâŠ, âŠÅŸiva elektronska glasba⊠= (live elektronic music) = (liveâelectronics).
PRIM: (âŠsamplingâŠ).
â¹CP1âº, 242; â¹ENâº, 12, 221, 205; â¹HKâº, 338â339