ZABAVNA GLASBA

ANG: light music, popular music; NEM: leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: musique légère; IT: musica leggera.

D: 1) »Skupni naziv za nepretenciozna glasbena dela, katerih cilj je ustvarjanje prijetnega razpoloženja, tj. zvočne kulise za pogovor na krajih, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave (parki, kavarne ipd.) Zabavna glasba v najširšem smislu obstaja pravzaprav od nekdaj. Vključuje vsako glasbeno delo, ki nima določene fukcije, kot jo imajo npr. liturgična, priložnostna in instruktivna literatura, baletna in scenska glasba ter opera … V 20. stoletju je najbolj tipična oblika zabavne glasbe popevka, moderna pesem z lahko dostopno melodiko, preprosto obliko, ritmom in harmonijo. Najpogosteje pripoveduje o ljubezni, o vsakdanjih majhnih radostih in žalostih. Največji porabniki zabavne glasbe so radijske postaje in televizija, katerih glasbeni programi vsebujejo 2/3 takšne glasbe. V povpraševanju po bolj kakovostnih stvaritvah radio-televizije naročajo dela zabavnega značaja od uveljavljenih umetnikov, s tem pa nastajajo vredne kompozicije …, ki predstavljajo zabavno glasbo v pravem pomenu tega naziva. V to skupino spadajo aranžmaji popularnih del znanih skladateljev (Čajkovski, Grieg, Dvořák idr.).« (‹MELZ›, III, 749)

2) »Najpomembnejša naloga katerekoli glasbe je zabava, to pa izhaja iz igralskega značaja te vrste umetnosti, tj. umetnosti nasploh. (Vendar gre seveda za raven in diferenciranost zabave in igre.) Zaradi tega se pojem zdi tudi slabo uporaben, enako kot njegovo nasprotje – resna glasba. Takšne razlike lahko vzpostavijo samo tisti brez umetniških izkušenj.« (‹KN›, 222)

KR: Pojmi v ANG, NEM, FR in IT se ponujajo v ‹BR›, 188–189, in v ‹P›, 369 (v slednjem se pojavi tudi popolnoma napačen FR-pojem »musique récréative«). ANG-pojem »popular music« ustreza popularni glasbi, ne pa z. g.

V D 1 je načeloma pravilno zastavljen pomen pojma v smislu zgodovinske kategorije s posebim ozirom na glasbo 20. stoletja (podobno je s popularno glasbo – gl. D 1 in 2 popularne glasbe), vendar je še zmeraj nekaj nejasnosti in nenatančnosti: a) z. g. ne moremo odpisati namena (funkcije) – funkcija je preprosto ta, da zabava; b) z. g. ni oblika, temveč glasbena zvrst; c) trditev, da z. b. zajema dve tretjini v radijskih in televizijskih programih, je izmišljena in – poleg tega – opozarja na nevarnost mešanja z. g. s popularno glasbo, pop glasbo in rock glasbo, kar je v terminološkem smislu nesprejemljivo, še zlasti zato, ker v ‹MELZ› popularna glasba in pop glasba sploh nista obdelani, iz česar bi lahko sklepali, da sta izključeni, ker sta spomenski z z. g.

Treba je – kljub oklepajem v D 2 – strogo paziti na razliko v pomenu z. g. in – še zlasti – popularne glasbe.

GL: beguine, bossa nova, boston, valse boston, calypso = kalipso, cha-cha-cha = čačača, charlston = čarlston, glasba 20. stoletja, juke-box = džuboks, mambo, onestep, rumba, salsa, samba, shimmy, popevka (gl. KR), tango, twostep.

PRIM: popularna glasba.

‹BASS›, II, 672–676; ‹BKR›, IV, 283; ‹RIC›, II, 584; ‹HI›, 499–500; ‹HK›, 402; ‹L›, 616; ‹LARE›, 889–890; ‹MGG›, XIII, 1138–1152

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!