ANG: pop (music), pop music 1960; NEM: Pop(musik), Pop-Musik, Synthese zwischen Schlager und Rock; FR: pop music, (musique) pop, synthÚse entre la chanson et le rock; IT: (musica) pop, sintesi tra la canzone e il Rock.
ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (â¹KLUâº, 555); kratica iz ANG-popular music (â¹HOâº, 822), vendar nikakor sopomenska s âŠpopularno glasboâŠ, kot se trdi v â¹BASSâº, III, 629, kjer se p. g. enaÄi z âŠzabavno glasbo⊠(gl. KR).Â
D: 1) »(SploÅ¡en naziv za) vse (vrste) glasbe angloameriÅ¡kega izvora v âŠglasbi 20. stoletjaâŠ, ki jih ne moremo uvrstiti niti v t. i. resno glasbo niti v ljudsko glasbo; od sredine Å¡estdesetih let v oÅŸjem smislu (naziv) za tiste sodobne smeri v âŠbluesuâŠ, âŠjazzuâŠ, âŠbeatu⊠(D 2, op. N. G.), âŠrocku⊠itn., ki stremijo k veÄjemu mnoÅŸiÄnemu uÄinku in ki vsebujejo melodiÄne âŠformule⊠ter elemente komercialnih âŠpopevkâŠ, ki pa so navidezno povezane z ljudskim, pod moÄnim vplivom trga in ⊠mnoÅŸiÄnih medijev.« (â¹HIâº, 360)
2) »1: Izraz se nanaÅ¡a na stopnjo popularnosti glasbe. Pop glasba je preprosto popularna, mnoÅŸiÄno razÅ¡irjena glasba, ki se kot taka ne omejuje na t. i. âŠzabavno glasboâŠ, ker imajo ‘klasiÄna’ dela, kot nekatere Beethovnove in simfonije Äajkovskega, v doloÄenih okoliÅ¡Äinah veÄ posluÅ¡alcev kot âŠpopevkeâŠ. â 2: (Naziv za) glasbeno vrsto, katere vsebina in obseg se lahko vÄasih ujemata z nemÅ¡ko âŠpopevkoâŠ, vÄasih z âŠrock glasboâŠ, vÄasih pa tudi z âŠzabavno glasboâŠ. V tem smislu je izraz, zaradi veÄpomenskosti, nenatanÄen; in s to nenatanÄnostjo so preÅŸete mnoge glasbeno-pedagoÅ¡ke izjave o âŠrock glasbi⊠⊠Dörte Hartwich-Wiechell (HARTWICH-WIECHELL 1974: 7) ⊠je poskuÅ¡ala dvopomenskost pojma odpraviti tako, da ga je enkrat pisala z veliko zaÄetnico, drugiÄ pa z malo. Namesto te navidezne reÅ¡itve bi bilo bolj priporoÄljivo uporabljati bolj toÄne pojme in to podroÄje, katerega zaÄetki so v âŠrock and rollu⊠in v britanskem âŠbeatu⊠(D 2 â op. N. G.), imenovati v skladu z anglosaÅ¡ko rabo pojma âŠrock glasba⊠ali âŠrockâŠ. Pop bi tako lahko oznaÄeval estetske ‘zdrse’ v âŠrock glasbi⊠(Abba, Bay Citty Rollers, The Carpenters, Osmonds itn.).« (â¹KNâº, 158)
3) »(Naziv za) vrsto âŠpopularne glasbeâŠ, ki izvira iz petdesetih let iz ZdruÅŸenih drÅŸav Amerike, s ploÅ¡Ä Elvisa Presleyja in drugih. Pop je bil na zaÄetku znaÄilen po moÄnem 4/4 âŠbeatu⊠(D 1 â op. N. G.), uporabi âŠelektriÄnih kitar⊠in mladi publiki. Sedaj se pojem nanaÅ¡a na Å¡irÅ¡e podroÄje glasbe, na tisto, katerega ploÅ¡Äe so na lestvicah uspeÅ¡nic.« (â¹IMâº, 299)
4) »Pop glasba, od pribliÅŸno leta 1960 dalje, oznaÄuje meÅ¡anico belega âŠbluesaâŠ, âŠrocka⊠in pogosto politiÄno in druÅŸbeno zavzete pesmi âŠ; pop glasba je prav tako sopomenka za âŠrockâŠ, kar se nanaÅ¡a na njegovo bolj umirjeno komponento.« (â¹Mâº, 545)
5) »(Naziv za) vrsto glasbe, ki se je razvila iz âŠjazzaâŠ, prek âŠrhythm and bluesa⊠in âŠrock-‘n’-rollaâŠ. Njeno komercialno vrednotenje in moÄan ideoloÅ¡ki poudarek (‘protest proti establiÅ¡mentu’) sta pomembna sestavna dela celotnega pop sveta, s pop zvezdami, pop filmi, pop oblaÄili in s pop posterji, ki z novim realizmom pop arta, npr. Lichtensteina ali Rauschenberga, nimajo prav veliko skupnega. Opazna znaÄilnost pop glasbe â poleg izrazite uporabe âŠelektriÄne kitare⊠â je uporaba eksotiÄnih (predvsem indijskih) instrumentov in elektroakustiÄnih aparatur, pogosto tudi dolgi komadi (veÄina jih je na ploÅ¡Äah) âŠDela t. i. progresivne pop glasbe (‘underground music’) zvenijo kot âŠelektronska glasbaâŠ, npr. tista AmeriÄana F. Zappe (‘Mothers of Invention’), na katerega sta vplivala E. VarÚse in J. Cage âŠ, drugi deli zvenijo bolj kot âŠâŠkolaÅŸiâŠ, ki zelo spominjajo na âŠkonkretno glasbo⊠⊠Pop glasbo zaznamujeta dve glavni smeri kot tudi stalne spremembe okusov njenih potroÅ¡nikoGL: valu âŠbluesa⊠in âŠsoula⊠sledi val bolj eksperimentalne pop glasbe â in obratno.« (â¹EHâº, 261)
KM: NEM-, FR- in IT- pojmi (kot tudi ANG- pojem »pop music 1960«), ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedeni v â¹BRâº, 238â239, kot â v vsakem primeru â problematiÄna pojasnila prvotnega ANG-pojma. Zanimivo je, da so v â¹BRâº, 190â191, navedeni pojmi, ki po pomenu oÄitno ne bi smeli biti skladni s temi (»pop music« v ANG, »Popmusik« v NEM, »musique pop« v FR in »musica pop« v IT).
KR: Vse D se nanaÅ¡ajo na kompleksnost pomena tega pojma, ki ga je (skoraj) nemogoÄe natanÄno doloÄiti. Prvi deli v D 1 in 2 se nanaÅ¡ajo na pomensko povezanost p. g. s âŠpopularno glasboâŠ, kar je nepotrebno in tvegano (Äeprav p. g. zelo verjetno lahko pojasnimo kot kratico za »popularno glasbo« â gl. ET, pri poskusu doloÄitve pojma nas ta okoliÅ¡Äina vodi le na kriva pota: prav tako je simptomatiÄno, da se v â¹RANâº, 646â649, obdeluje le âŠpopularna glasbaâŠ, medtem ko se p. g. sploh ne omenja â o tem gl. SANDNER 1977). Poskusi utrditve pomena tega pojma v oÅŸjem smislu so povsem divergentni: pomen je preobÅ¡iren zlasti v D 5 (o podobnostih p. g. s pop artom gl. SANDNER 1977: 12â13), medtem ko je ponujena omejitev v D 2 preveÄ kritiÄna. Sopomenskost z âŠrock glasbo⊠v D 4 je prav tako dvoumna (gl. tudi SANDNER 1977). Kot je poudarjeno v D 2, je p. g. v terminologiji âŠglasbe 20. st.⊠zares tako veÄpomenski pojem, da ga je zato nemogoÄe imeti za tehniÄni pojem oziroma strokovno besedo. Zato ga je treba uporabljati zelo previdno.
GL: âŠglasba 20. stoletjaâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠtechno (music, pop, sound âŠ)âŠ, âŠglasbe sveta⊠(D 3).
PRIM: âŠpopularna glasbaâŠ
â¹BKRâº, III, 315â316; â¹BKRâº, V, 85; â¹GR6âº, XV, 85; â¹HKâº, 288â289; â¹Lâº, 442; â¹LAREâº, 1248â1250; â¹Pâº, 243; â¹SLONâº, 1478
