ANG: rhythmicon, polyrythmophone (â¹GRIâº, Ill, 245); IT: rhythmikon, rhythmicon.
ET: âŠRitemâŠ; âŠritmikaâŠ.
D: »(Naziv za) âŠelektronski glasbeni instrumentâŠ, ki sta ga skonstruirala H. Cowell in L. Teremin za izvajanje ritemskih kombinacij skoraj neomejenih moÅŸnosti. Leta 1931 je Cowell zloÅŸil Rhythmicano, koncert za ritmikon in orkester.« (â¹FRâº, 75)
GL: âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ.
â¹BASSâº, IV, 82 = vodilka k: »Teremin, Lev«; â¹JONâº, 253
ANG: rhythm (gl. KR), rhythmics (â¹RANâº, 516; gl. KR);
NEM: Rhythmik; FR: rythmique (â¹RLâº, 802); IT: ritmica.
ET: GrÅ¡. rhythmikáž (tékhnÄ); lat. rhythmica v M. Kapele tudi rhythmice = nauk o âŠritmu⊠(â¹RLâº, 803); iz grÅ¡. rhythmós =âŠmera⊠toka Äasa.
D: 1) »Do 19. stoletja naziv za nauk o âŠritmuâŠ, kjer je posebno podroÄje zavzemal tudi nauk o gradnji âŠritma⊠(ritmopeja). V 20. stoletju naziv za doloÄeno vrsto âŠritma⊠(npr ⊠taktna ritmika, menzuralna ritmika, tudi Bachova ritmika).« (â¹RLâº, 802)
2) »1. (Naziv za) skupino vseh ritmiÄnih posebnosti v doloÄeni kompoziciji, v glasbenem govoru posameznega avtorja, stila ali obdobja in v glasbeni kulturi posameznega naroda. Do 19. stoletja tudi sopomenka za âŠritemâŠ. 2. Ritmika je tudi naziv za posebno vrsto gimnastiÄnih vaj, ki se uporabljajo pri vzgoji otrok.« (â¹MELZâº, III, 211)
3) »Izvirno (naziv za) nauk o âŠritmuâŠ; od 20. stoletja tudi pojem, ki zajema celoto vseh ritemskih aspektov znotraj doloÄenega Äasovnega obdobja.« (â¹HIâº, 393)
4) »1. (Naziv za) preuÄevanje ali nauk o glasbenem âŠritmuâŠ. Del solfeggia, posveÄenega vrednostim âŠtrajanjaâŠ. 2. (Naziv za) naÄin kombiniranja in organiziranja vrednosti âŠtrajanjaâŠ, ki je specifiÄen za kakÅ¡nega skladatelja, Å¡olo ali obdobje. 3. Metoda izobraÅŸevanja, ki jo je na zaÄetku 20. stoletja ustvaril Ã. Jaques-Dalcroze âŠÂ« (â¹HOâº, 908)
KM: Za terminologijo âŠglasbe 20. stoletja⊠je pomemben pomen r., ki razume oznako ritemskih znaÄilnosti tako, kot je navedeno v drugem delu D 1, v t. 1 D 2, v drugem delu D 3 in v t. 2 D 4. V tem smislu je pojem âŠpoliritmika⊠napaÄen, saj pravzaprav razume âŠpoliritemâŠ, ne pa razliÄnih ritemskih znaÄilnosti (gl. KR âŠpoliritmikeâŠ).
KR: R. ni bila nikoli sopomenka âŠritmuâŠ, kot je napisano v prvem pomenu v D2.
ANG ustreznica »rhythm« (gl. â¹Lâº, 477, â¹LEUâº, 333, â¹Pâº, 281) ni pravilna, ker pomeniâŠritemâŠ, ne pa r. ANG obliko »rhythmics« najdemo v â¹RANâº, 516, skupaj z »metrics« in »harmonics«, toda v zvezi z Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je tukaj relevanten v smislu zaÄetka D3 in D4. V â¹OEDâº, XIII, 875, se pojem v samostalniÅ¡ki obliki pojavlja v ednini in mnoÅŸini. Pomen mnoÅŸinske oblike (»del znanosti, ki se ukvarja z dolÅŸino âŠzvokovâŠÂ«) obstaja od leta 1864. Pojem je torej bolj zakoreninjen od pojma »metrics« (= »âŠmetrikaâŠÂ« â prim. KR âŠmetrikeâŠ), Äeprav tudi na ta pojem ne naletimo tako pogosto.
V â¹BR⺠se pojem ne pojavi.
GL: âŠritemâŠ, âŠpoliritem⊠= (âŠpoliritmijaâŠ) = (âŠpoliritmikaâŠ).
PRIM: âŠmetrikaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 105; â¹BKRâº, IV, 42; â¹GR6âº, XV, 825 = NEM pojem Rhythmik v pomenu D1.
BoljÅ¡e je ritemskih. Gl. KR âŠritmaâŠ.
ANG: rhythm; NEM: Rhythmus; FR: rythme; IT: ritmo
ET: grÅ¡. rythmós =âŠmera⊠toka Äasa, iz rheîn = teÄi, Å¡iriti se (â¹KLUâº, (599).
KM: V terminologiji âŠglasbe 20. stoletja⊠je r. osnova za tvorjenje razliÄnih drugih znaÄilnih pojmov, kot so âŠaditivni ritemâŠ, âŠiracionalni ritemâŠ, âŠneretrogradni ritemâŠ, âŠpoliritemâŠ, âŠnasprotna ritmikaâŠ, in je zato (Å¡e posebej pa zaradi âŠpoliritmaâŠ) uvrÅ¡Äen v Pojmovnik.
KR: R. je treba kot osnovo za tvorjenje omenjenih pojmov razlikovati od âŠritmike⊠(npr. v âŠpoliritmikiâŠ), saj to nista sopomenki. Osnova -ritmija (v npr. âŠpoliritmijiâŠ) niti ni osnova, saj je, analogno -metriji v pojmih, kot so âŠametrijaâŠ, âŠheterometrija⊠in âŠpoliritmija⊠(gl. ET in KR teh pojmov), pravzaprav konÄnica. (Edini pojem â razen âŠpoliritmije⊠â, v katerem se -ritmija pojavi kot samostalniÅ¡ka osnova, je »aritmija«, ki oznaÄuje »pomanjkanje ritma, neskladnost, neravnomernost, ritmiÄno nepravilnost« (â¹KLâº, 100), torej se pravzaprav s predpono a- zanika pomen r., z niÄimer pa se ne pojasni, v Äem bi se r. lahko razlikoval od »ritmije«.) Zato je tudi âŠpoliritmija⊠enako kot âŠpoliritem⊠(gl. KR âŠpoliritmijeâŠ).
Pridevnik iz r. je »ritemski«, ne pa »ritmiÄni«, ker »ritmiÄni« izhaja iz »ritmike«. (V â¹KLâº, 100 se pojavi pridevnik »aritmiÄen« iz samostalnika »aritmija«, kar je seveda neustrezno: pravilno bi bilo »aritmijski« oziroma »aritemski« glede na sopomenskost osnov »-ritem« in »-ritmija«; prim. KR âŠpoliritmaâŠ.)
GL: âŠaditivni ritemâŠ, âŠdodana vrednost⊠= (valeur ajoutée), âŠiracionalni ritemâŠ, âŠneretrogradni ritemâŠ, âŠpoliritem⊠=(âŠpoliritmijaâŠ) = (âŠpoliritmikaâŠ), âŠnasprotna ritmikaâŠ.
PRIM: âŠritmikaâŠ.
â¹Lâº, 477; â¹Pâº, 280
ANG: riff; NEM: riff, Riff, kleine wiederholte Figuren; FR: riff, brefs motifs répétés; IT: riff, brevi motivi ripetuti.
ET: Nejasna, morda kratica ANG riffle = reÄna struga, brzica (â¹DEâº, 928).
D: »V âŠjazzu⊠(naziv za) kratko, sproÅ¡Äeno, spevno frazo, ki se ponavlja nad harmonskimi spremembami. Lahko rabi kot melodija in kot spremljava. V mnogih âŠuspeÅ¡nicah⊠iz dobe âŠswinga⊠se pojavljajo riffi. Navedeni primer riffa je iz skladbe ‘One O’ Clock Jump’ C. Basiea, ki se trikrat ponovi nad dvanajsttaktno âŠblues⊠progresijo.«
KM: Ustreznice izvirne ANG oblike pojma v NEM, FR in IT so predlagane v â¹BRâº, 238â239, vendar samo kot razlaga.
V â¹HKâº, 321â323, in v â¹KNâº, 173â174, se pojasnjuje uporaba r. v âŠrock glasbiâŠ, kjer je tudi poudarek na njegovi pomembni vlogi. Kot primer je naveden r. v skladbi Supper’s Ready s âŠkonceptualnega albuma⊠Foxtrot skupine Genesis:
KR: R. je nemogoÄe (in nepotrebno) prevajati v slovenÅ¡Äino.
GL: âŠbackgroundâŠ, âŠjazzâŠ, âŠKansas City jazzâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ.
â¹BASSâº, IV, 84; â¹BKRâº, IV, 51; â¹GRJâº, II, 379; â¹GR6âº, XVI, 13; â¹HIâº, 394; â¹IMâº, 320; â¹MELZâº, III, 203; â¹RICâº, IV, 16 = vodilka k: âŠjazzâŠ; â¹RLâº, 809
ANG: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, Rhythm and Blues 1940; NEM: rhythm and blues, Rhythm and Blues, Rhythm & Blues, R & B, Jazzstil; FR: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, rhythm’n blues, style de jazz; IT: rhythm and blues, rhythm & blues, R & B, rhythm ‘n’ blues, R ‘n’ B, stile di jazz.
ET: âŠRitemâŠ; âŠbluesâŠ.
D: »(Naziv za) âŠpopularno glasbo⊠ameriÅ¡kih Ärncev, ki je cvetela od poznih Å¡tiridesetih do zgodnjih Å¡estdesetih let. Sprva je Å¡lo za vokalni ÅŸanr, ki so ga pogosto uporabljali za ples, z znamenitimi vokalnimi solisti (npr. C. McPhatter, S. Cooke), ki so peli sami ali kot Älani (po navadi moÅ¡kega) vokalnega kvarteta ali kvinteta (npr. The Ravens, The Orioles, The Drifters, The Coasters). Drugi Älani zasedbe so harmonizirali spev solista z nesmiselnimi zlogi (‘ooo’, ‘doo-wop’) ali znaÄilnimi frazami (‘shake, rattle, and roll’) … Harmonska in metriÄna âŠstruktura⊠je izpeljana iz dvaintridesettaktnih popularnih pesmi in iz dvanajsttaktnega âŠbluesaâŠ, in sicer pod vplivom âŠharlem jumpa⊠… Sredi petdesetih let se je iz veje rhythm and bluesa razvil âŠrock and rollâŠ, ko so si beli glasbeniki prisvojili kreativnost Ärnskih ustvarjalcev in so Ärni inovatorji (C. Berry, F. Domino, Little Richard) dobili simpatije belega posluÅ¡alstva. V poznih petdesetih letih se je pojavila tudi druga veja rhythm and bluesa v âŠpop glasbiâŠ, ko so producenti uvedli razkoÅ¡ne âŠaranÅŸmaje⊠z godalci. V zgodnjih Å¡estdesetih letih je âŠsoul⊠postal tretja veja rhythm and bluesa, ko je veliko popularnost doseglo nervozno, kriÄeÄe petje (R. Charles, J. Brown).« (â¹RANâº, 705â706; â¹RLâº, 802)
KM: R. a. b. je izjemno zapleten pojem. Predlagana D pokriva veÄino njegovih pomenov in vplivov.
Ustreznice izvirne ANG oblike pojma v NEM, FR in IT so predlagane v â¹BRâº, 238â239, vendar samo kot (domala napaÄna) razlaga.
KR: Med neÅ¡tetimi naÄini zapisa pojma je teÅŸko doloÄiti, kateri je najbolj natanÄen, najbolje jih je imeti za enakovredne. Pojem je nesmiselno prevajati (kot, npr., »âŠritem⊠in âŠbluesâŠÂ«).
GL: âŠjump, harlem jumpâŠ, âŠpop, pop glasbaâŠ, âŠpopularna glasbaâŠ, âŠrock and rollâŠ, âŠrock, rock glasbaâŠ, âŠsoul, soul jazz⊠(D 2âAâD).
â¹BASSâº, IV, 82; â¹BKRâº, IV, 42; â¹FRâº, 75; â¹GR6âº, XV, 824; â¹HIâº, 393; â¹HKâº, 318â319; HUNKEMÃLLER 1980: 5; â¹IMâº, 319; â¹KNâº, 172; â¹LAREâº, 1331; â¹MELZâº, III, 197
ANG: Rhodes, Rhodes electric piano, Fender-Rhodes (piano); NEM: Rhodes, Fender-Rhodes-Piano.
ET: Po oblikovalcu H. Rhodesu.
D: »(Naziv za) âŠelektriÄni klavirâŠ, ki sta ga razvila H. Rhodes in L. Fender. Od leta 1965 ga proizvaja ameriÅ¡ko podjetje Rhodes Keyboard Instruments. âŠZvok⊠proizvajajo kovinske ploÅ¡Äice in nihaji, ki jih povzroÄajo udarci spuÅ¡Äenih kladivc, se prenaÅ¡ajo po zvoÄnici in se krepijo.« (â¹RUFâº, 427)
GL: âŠelektriÄni klavirâŠ, âŠelektronski glasbeni instrumentiâŠ.
â¹DOBâº, 134; â¹GRIâº, Ill, 244; â¹HKâº, 318
ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vraÄa, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (â¹KLUâº, 597); âŠserijaâŠ.
PRIM: âŠrakov postop (vrste, serije)âŠ.
ET: Lat. retrogradus = usmerjen nazaj, ki se vraÄa, iz predpone retro- = nazaj in gradus = korak (â¹KLUâº, 597); inversio = obrat, iz invertere = obrniti, zasukati (in = v, na in vertere = obrniti â â¹DEâº, 542); âŠserijaâŠ.
PRIM: âŠrakov obrat (vrste, serije)âŠ.
ANG: chord of resonance; FR: accord de la résonance.
ET: Lat. resonantia = odmev, iz resonare = odzvanjati, odmevati, iz predpone re- = zopet, ponovno in sonare = zveneti (â¹KLUâº, 585, 596); âŠakordâŠ.
D: »(V skladateljski teoriji O. Messiaena naziv za) âŠakordâŠ, ki je osnova njegovega sloga in vsebuje skoraj vse sliÅ¡ne âŠparciale⊠nad âŠtemeljnim tonom⊠…« (â¹JONâº, 41)
KM: V MESSIAEN 1944, II: 37, je naveden primer za r. a.:
Koristno je opozoriti na to, da Cowellov âŠpoliakord⊠prav tako temelji na teoretiÄni razlagi, ki se sklicuje na odnose med âŠparcialnimi toniâŠ.
GL: âŠagregat⊠(D 1), âŠakordâŠ.
PRIM: âŠpoliakordâŠ.
â¹FRâº, 14
