RITMIKA

ANG: rhythm (gl. KR), rhythmics (‹RAN›, 516; gl. KR);

NEM: Rhythmik; FR: rythmique (‹RL›, 802); IT: ritmica.

ET: Grš. rhythmik (tékhnē); lat. rhythmica v M. Kapele tudi rhythmice = nauk o ritmu (‹RL›, 803); iz grš. rhythmós =mera toka časa.

D: 1) »Do 19. stoletja naziv za nauk o ritmu, kjer je posebno področje zavzemal tudi nauk o gradnji ritma (ritmopeja). V 20. stoletju naziv za določeno vrsto ritma (npr … taktna ritmika, menzuralna ritmika, tudi Bachova ritmika).« (‹RL›, 802)

2) »1. (Naziv za) skupino vseh ritmičnih posebnosti v določeni kompoziciji, v glasbenem govoru posameznega avtorja, stila ali obdobja in v glasbeni kulturi posameznega naroda. Do 19. stoletja tudi sopomenka za ritem. 2. Ritmika je tudi naziv za posebno vrsto gimnastičnih vaj, ki se uporabljajo pri vzgoji otrok.« (‹MELZ›, III, 211)

3) »Izvirno (naziv za) nauk o ritmu; od 20. stoletja tudi pojem, ki zajema celoto vseh ritemskih aspektov znotraj določenega časovnega obdobja.« (‹HI›, 393)

4) »1. (Naziv za) preučevanje ali nauk o glasbenem ritmu. Del solfeggia, posvečenega vrednostim trajanja. 2. (Naziv za) način kombiniranja in organiziranja vrednosti trajanja, ki je specifičen za kakšnega skladatelja, šolo ali obdobje. 3. Metoda izobraževanja, ki jo je na začetku 20. stoletja ustvaril É. Jaques-Dalcroze …« (‹HO›, 908)

KM: Za terminologijo glasbe 20. stoletja je pomemben pomen r., ki razume oznako ritemskih značilnosti tako, kot je navedeno v drugem delu D 1, v t. 1 D 2, v drugem delu D 3 in v t. 2 D 4. V tem smislu je pojem poliritmika napačen, saj pravzaprav razume poliritem, ne pa različnih ritemskih značilnosti (gl. KR poliritmike).

KR: R. ni bila nikoli sopomenka ritmu, kot je napisano v prvem pomenu v D2.
ANG ustreznica »rhythm« (gl. ‹L›, 477, ‹LEU›, 333, ‹P›, 281) ni pravilna, ker pomeni
ritem, ne pa r. ANG obliko »rhythmics« najdemo v ‹RAN›, 516, skupaj z »metrics« in »harmonics«, toda v zvezi z Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je tukaj relevanten v smislu začetka D3 in D4. V ‹OED›, XIII, 875, se pojem v samostalniški obliki pojavlja v ednini in množini. Pomen množinske oblike (»del znanosti, ki se ukvarja z dolžino zvokov«) obstaja od leta 1864. Pojem je torej bolj zakoreninjen od pojma »metrics« (= »metrika« – prim. KR metrike), čeprav tudi na ta pojem ne naletimo tako pogosto.

V ‹BR› se pojem ne pojavi.

GL: ritem, poliritem = (poliritmija) = (poliritmika).

PRIM: metrika.

‹BASS›, IV, 105; ‹BKR›, IV, 42; ‹GR6›, XV, 825 = NEM pojem Rhythmik v pomenu D1.

Boljše je ritemskih. Gl. KR ritma.

Dodaj odgovor

error: Content is protected !!