Mesec: marec 2017

ANG: sound sculpture; NEM: Klangskulptur; FR: sculpture sonore.

ET: Lat. sculptura = kip, iz sculpere = sekati, tesati, rezati (‹DE›, 974).

D: »(Naziv za) skulpturo ali konstrukcijo, ki ustvarja ♦zvok♦, ne vedno glasbene narave, z lastnimi … mehanizmi ali če jo poženejo elementi iz narave, kot so veter, voda ali sončna svetloba, ali pa s posebenim ravnanjem.« (‹GRI›, III, 429)

KM: Najpogosteje so z. s. na veter, kot je omenjeno v ‹CP1›, 243, in v ‹FR›, 102, pri katerih, kot pri nekaterih vzhodnjaških instrumentih, ♦zvok♦ proizvaja strujenje zraka. Najbolj znamenite so z. s. (samouničevalne) skulpture J. Tinguelyja (gl. TOMKINS 1975: 145–187), nato skulpture Takisa, Pola Buryja, Johna Appletona, Maxa Eastleyja, Paula Panhuysena, Joea Jonesa, Hugha Daviesa in drugih (‹BOSS›, 148).

GL: ♦okoljska umetnost♦, ♦intermedijska umetnost♦ = ♦multimedijska umetnost♦, ♦multimedijska umetnost♦ = ♦intermedijska umetnost♦.

MUMMA 1975: 326–328

 

ANG: soundscape; FR: paysage sonore.

D: 1) »Pojem, ki ga je oblikoval (kanadski) skladatelj R. Murray Schafer, označuje popoln okoljski svet ♦zvoka♦, na način, kot ga človeško uho sliši. ♦Zvoki♦ avtomobilov, vrtalnih strojev, letal, ♦zvoki♦ pogovorov itn., vse to naj bi bili sestavni deli zvočne krajine.« (‹FR›, 84)

2) »(Zvočna krajina) je zvočna ♦okoljska umetnost♦¹. Tehnično se vsak del zvočne ♦okoljske umetnosti♦ jemlje kot polje raziskovanja. Pojem se lahko tudi nanaša na resnične ♦okoljske umetnosti♦ ali na abstraktne konstrukcije, kot so skladbe ali ♦montaže♦, še zlasti, ko jih razumemo kot ♦okoljsko umetnost♦.« (SCHAFER 1994: 274–275)

KM: Kanadčan R. M. Schafer je od leta 1971 vodja »Projekta svetovne zvočne krajine« (= »World Soundscape Project«): »Sedež projekta je v Studiu za zvočne raziskave (= Sonic Research Studio) pri Oddelku za komunikacije Univerze Simon Fraser v Britanski Kolumbiji v Kanadi. Tema projekta je primerjalno preučevanje svetovne zvočne krajine. Projekt je nastal leta 1971 in od takrat so opravili vrsto nacionalnih in internacionalnih raziskav v povezavi s slušno percepcijo, zvočnim simbolizmom, onesnaževanjem s ♦šumom♦ itn. Prek teh raziskav so se poskusile združiti umetnosti in znanosti, ki se ukvarjajo s preučevanjem ♦zvoka♦, da bi se pripravil razvoj interdisciplinarnega akustičnega dizajna.« (SCHAFER 1994: 275) V SCHAFER 1994: 271 je »akustični dizajn« definiran kot »poskus odkrivanja načel, po katerih lahko ♦okoljska umetnost♦ ali zvočna krajina napreduje«.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦), ♦muzak♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvok♦

‹BOSS›, 126–127

1 V izvirniku piše »sonic environment«.

ANG: mirror inversion.

D: V izrazju ♦dvanajsttonske tehnike♦ naziv za razmerja med ♦heksakordi♦ v ♦dvanajsttonski vrsti, seriji♦: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ se lahko artikulira na način, da drugi ♦heksakord♦ nastane kot zrcalni obrat prvega. Treba je zadovoljiti določene pogoje, da v zrcalnem obratu drugega ♦heksakorda♦ ne bi prišlo do ponavljanja ♦tonov♦ iz prvega ♦heksakorda♦.

KM: S konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ z z. o. se je ukvarjal G. Rochberg (ROCHBERG 1955), ki je točno ugotovil pogoje, ki ji je treba zadovojiti, da se z z. o. prvega ♦heksakorda♦ v drugem ♦heksakordu♦ ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ ustvarijo določeni ♦toni♦.

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja) = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladnja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

PRIM: ♦obrat vrste, serija♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦), (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

EIMERT 1964; ‹JON›, 142–143, 166

ANG: mirror scale.

D: (Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, ki se oblikuje z zrcalno razporeditvijo intervalov okrog določenega središčnega ♦tona♦, npr. v delu Osama Vaughana Williamsa:

ali v 29. skladbi iz prve knjige Bartókovega Mikrokozmosa:

(‹JON›, 310)

GL: ♦lestivca♦, ♦sintetična lestivca♦.

ANG: Lat. inversio = obrat, iz invertere = obrniti (in = v, na + vertere = obrniti).

PRIM: ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦.

ANG: golden section; NEM: goldener Schnitt.

D: »(Naziv za) delitev kakšne količine na dva dela na način, da je razmerje med manjšim in večjim enako kot razmerje med večjim in celoto (razmerje je 0,618 proti 1). Grki so proporcionirali svoje hramove na ta način, obstajajo pa tudi natančna evidenca o tem, da sta Debussy in Bartók zlati rez uporabljala pri oblikovanju svojih glasbenih oblik.« (‹GR›, 83)

KM: O Debussyjevi rabi z. r. gl. HOWAT 1983: 1–10, o Bertókovi pa LENDVAI 1983: 33–69.

Z. r. se podobno kot ♦Fibonaccijeva vrsta♦ v ♦glasbi 20. stoletja♦ pogosto uporablja kot predložek reda.

GL: ♦Fibonnacijeva vrsta♦.

ANG: private music.

ET: Lat. privatus = (dobesedno) brez česa, osebni, svoj, iz privare = odvzeti komu kaj, iz privus = posamezen, lasten (‹KLU›, 563).

D: Naziv za glasbo, v kateri zapis skoraj izključno predstavlja uresničitev izven dosega javnosti oziroma največkrat v domišljiji tistega, ki predlogo gleda ali bere.

KM: Primer za z. g. je Private music (1969) Gavina Bryarsa, v kateri avtor navaja naslednje navodilo: »preprosto imej svojo zasebnost za zasebno in onemogoči drugim, da bi prišli do tvoje zasebnosti« (cit. iz NYMAN 1974: 17 brez navedbe vira); Private Pieces. Piano Music for Self-Entertainment (1967) Toma Johnsona, v katerih piše, da so namenjeni »posameznikom za zasebno branje, poslušanje in igranje« (JOHNSON 1967: 5; podrobneje o tej Johnsonovi skladbi gl. GLIGO 1987–1988: 96–104); Sounds from the Inside (1971) Richarda Martina, ki o njih pravi: »Pri tem komadu postane tradicionalni pasivni gledalec, brez kateregakoli instrumenta, svoj lasten interpret in poslušalec. Nihče ne more slišati tega, kar sliši sam; posluša svoje notranje ♦zvoke♦.« (MARTIN 1971: 95)

GL: ♦fluxus♦, ♦glasba na papirju♦, ♦glasba za branje♦, ♦improvizacija♦, ♦meditativna glasba♦, ♦neslišna glasba♦, ♦prozna glasba♦.

‹GL›, 84

ANG: loop; NEM: Bandschleife, Schleife; FR: boucle.

D: »Pojem, ki se pogosto uporablja v elektroniki in ♦elektronski glasbi♦. Uporablja se (kot naziv) za kakršenkoli proces, ki se ciklično ponavlja, in za pot ♦signala♦, pri katerem se izhod vrača na vhod. Tako se pri ojačevalcu uporablja ♦povratna vezava♦ z zanko za nadzor ojačevanja in frekvenčnega odziva. V elektronski glasbi se pojem najpogosteje povezuje s tehnikami manipulacije traku, kjer se ♦zvok♦ navadno snema na trak, potem pa se trak odreže tako, da se njegov konec lahko zalepi na začetek.  ♦Neskončni trak♦, ki se dobi na tak način, lahko … traja nekaj sekund ali nekaj minut … Konstruirani so tudi posebni instrumenti, ki uporabljajo tako tehniko. Najbolj znan je WEM Copicat, majhen … magnetofon z več glavami in z enim ♦neskončnim trakom♦, ki se uporablja za učinke ♦zakasnitve♦. Uporaba zanke je zelo pomembna v … moderni elektroniki,  posebej v procesih v ♦računalniški glasbi♦. Še posebej v digitalnem ♦vzorčenju♦ ♦zvoka♦, kjer se kratek odlomek ♦zvoka♦ spušča v zanko pod nadzorom programa, zato da bi ustvarili kontinuiran ali repetitiven ♦zvok♦. To se lahko uporabi za shranjevanje spomina ali za ustvarjanje neobičajnih zvočnih učinkov.« (‹DOB›, 100)
KR: V D je razvidna razlika med z. kot nazivom za proces in ♦neskončnim trakom♦ (ANG = »tape loop«), ki je samo (analogno) sredstvo za uresničitev tega procesa (gl. KM ♦neskončnega traku♦).

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦neskončni trak♦ = (tape loop), ♦elektronska glasba♦, ♦zakasnitev♦ = (delay), ♦povratna vezava♦ = (feed back), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦naprava za zakasnitev♦, ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦).

CHION-REIBEL 1976: 223–224; ‹EN›, 132; ‹HU›, 65–66