ANG: system; NEM: System; FR: systÚme; IT: sistema
D: 1) »Pojem ⊠oznaÄuje organizacijo âŠtonov⊠v okviru determinirane âŠstruktureâŠ. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoniÄnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj obiÄajni pomen naÄela. V teoriji glasbe se veÄinoma razlikujeta dva razliÄna naÄina rabe (pojma) z natanÄnim smislom. 1. AkustiÄni sistem. OznaÄuje se uporabljeno akustiÄno naÄelo, po katerem se urejajo âŠtoniâŠ. â 2. MelodiÄni sistem. OznaÄuje se operativni izbor iz kakÅ¡ne âŠlestviceâŠ, vendar brez ideje tonike ali kakÅ¡nega poudarjenega âŠtona⊠⊠MelodiÄni sistem torej sestoji iz omejenega izbora âŠtonov⊠iz zadane âŠlestviceâŠ. Treba je poudariti, da nemÅ¡ki pojem ‘Tonsystem’ na sploÅ¡no oznaÄuje tisto, kar se v francoÅ¡Äini oznaÄuje z âŠlestivcoâŠ, Äeprav bi ga morali, Äe vsebuje manj kot pet âŠtonov⊠znotraj oktave, imeti za melodiÄno âŠstrukturoâŠ1 (npr. câfâg). Pravzaprav je razlikovanje med âŠlestvicoâŠ, sistemom in melodiÄno âŠstrukturo⊠precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (â¹HOâº, 984)
2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natanÄneje opredeljujemo kot fiziÄno razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na naÄin, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)
KR: V D 1 se ÅŸeli pomen pojma opredeliti na kar se da Å¡iroki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v â¹HOâº, 984â986, se Å¡e zlasti obdelujejo »akustiÄni s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na sploÅ¡ni ravni in posebnih, specialistiÄnih ravneh. (V prevodu sem âŠzvok⊠â »son« â zamenjal s âŠtonomâŠ, saj je v priÄujoÄem kontekstu zares nesmiselno govoriti o âŠzvokuâŠ.) V D 2 se navaja povsem specialistiÄen pomen pojma, ki nam v naÅ¡em primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da â¹JONâº, 311, navaja edino ta pomen.)
V Pojmovniku pojem sreÄujemo v razliÄnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v sploÅ¡nem pomenu, ki je pomensko veliko Å¡irÅ¡i od »naÄela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka âŠminimalneâŠ, tj. âŠrepetitivne glasbe⊠v â¹GR6âº, VIII, 481 â gl. KR âŠminimalne⊠in âŠrepetitivne glasbeâŠ.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju âŠglasbe 20. stoletja⊠dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:
1) V D âŠlestivce⊠se natanÄno omenja pomenska razlika med s. in âŠlestvicoâŠ. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne âŠlestvice⊠iz âŠtonalitete⊠kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi âŠpentatonika⊠naziv za s., iz katerega se izpeljuje âŠpentatonska lestvica⊠(gl. KR âŠpentatonike⊠in KM âŠpentatonske lestviceâŠ). Vendar je nekoliko drugaÄe z âŠmodalitetoâŠ: Äe je ta, analogno âŠtonalitetiâŠ, naziv za s., kar tudi je (gl. D âŠmodaliteteâŠ), potem âŠmodusâŠ, glede na njegove razliÄne pomene v izrazju âŠglasbe 20. stoletjaâŠ, ne more biti vedno sopomenski z lestviÄnim s., izpeljanim iz âŠmodalitete⊠(gl. KM âŠmodusaâŠ).
2) Podobno takÅ¡nemu razmerju med âŠmodusom⊠in âŠmodaliteto⊠so pogosta nenehna napaÄna prizadevanja, da bi se nekatere vrste âŠpredurejanja gradiva⊠v âŠglasbi 20. stoletja⊠razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoroÄnosti. V KM âŠlestivce⊠se opozarja na takÂÅ¡na prizadevanja, ki so seveda napaÄna. Torej: âŠvrstaâŠ, âŠserija⊠in âŠdvanajsttonska vrsta, serija⊠niso in ne morejo biti s., Å¡e zlasti pa ne smemo govoriti o âŠdvanajsttonski glasbiâŠ, tj. glasbi, skladani z âŠdvanajsttonsko tehnikoâŠ, kot o glasbi, ki je izÅ¡la iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 âŠmodaliteteâŠ, v D 4 in KR â t. d âŠstruktureâŠ, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR âŠvertikalizacijeâŠ, v â¹GR6âº, XIX, 286, itn.; veÄ o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1â3, 12â13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska âŠtonalitetaâŠÂ« = NEM »ZwölftontonalitÀt«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatiÄna âŠlestvicaâŠ, torej zgradba, iz katere se â kot njena âŠpreureditev⊠â artikulira âŠdvanajsttonska vrsta, serijaâŠ; v â¹GRâº, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM âŠserije viÅ¡ine tonaâŠ), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D âŠmetatonalitete⊠govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna âŠlestivcaâŠ, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM âŠlestivceâŠ.
Zaradi vsega tega se v â¹GL⺠na razliÄnih mestih govori o »glasbi tradicije Äiste sistemskosti«, pri Äemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi âŠlestvicamiâŠ) in modalitetne sistemskosti (s starogrÅ¡kimi in starocerkvenimi âŠmodusiâŠ, vendar ne tudi z âŠmodusi⊠s pomeni, specifiÄnimi za âŠglasbo 20. stoletjaâŠ; gl. npr. âŠmodus omejenih moÅŸnosti transpozicijeâŠ). V sploÅ¡nem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastiÄen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v doloÄenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naÅ¡i, zahodni kulturi. âŠGlasba 20. stoletja⊠se tudi, zaradi prisiljenosti takÅ¡nega dojemanja glasbe, nagiba k takÅ¡nemu utemeljevanju, vendar po razliÄnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti Å¡e posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreÄ, kakor se dojema v priÄujoÄem Pojmovniku, ne nanaÅ¡a samo na »ozadje« âŠpreureditve gradivaâŠ, temveÄ tudi na daljnoseÅŸnejÅ¡e posledice te âŠpreureditve⊠v kompozicijsko-tehniÄnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.
[V slovenÅ¡Äini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]
GL: âŠfakturaâŠ, âŠlestivcaâŠ, âŠmodalitetaâŠ, âŠmodusâŠ, âŠvrstaâŠ, âŠpredureditev gradivaâŠ, âŠserijaâŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠtonalitetaâŠ.
â¹APEâº, 294 (v smislu povezovanja Ärtovja); â¹HIâº, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem Ärtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); â¹MIâº, III, 763â764 (le v pomenu »lestviÄnih sistemov«); â¹RANâº, 828 (v smislu povezovanja Ärtovja)
1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.
