SKLADANJE KLASTROV = ♩SKLADBA IZ KLASTROV♩ = ♩SKLADBA IZ (TONSKIH) GROZDOV♩ (♩CLUSTERKOMPOSITION♩)

NEM: Clusterkomposition, Cluster-Komposition.

ET: ♩Grozd♩.

D: Naziv za posebno tehniko uporabe ♩grozda♩, pri katerem se njegova artikulacija, tj. ustvarjanje, skladanje ♩grozda♩, v končni fazi izenačuje s skladbo.

KM: V ‹G›, 52, se navaja primer iz Åœalostinske ÅŸrtvam HiroÅ¡ime K. Pendereckega, iz katerega je jasno vidno, kako se strogo nadzorovano ustvarjajo ♩grozdi♩, razporejeni na 24 violin, 10 viol, 10 violončel in 8 kontrabasov (gl. primer spodaj). Vendar pa ta skladba Pendereckega ni zgled čiste ♩skladbe iz grozdov♩, saj se v nekaterih delih sploh ne uoprabljajo ♩grozdi♩, ampak nove moÅŸnosti artikulacije na godalnih instrumentih (gl. D 4 ♊šuma♩ in KR ♩glasbe Å¡uma, hrupa♩).

SKLADANJE GROZDOV: Penderecki, Žalostinska žrtvam Hirošime

Primer za čisto s. g. – ki je potem tudi primer za ♩skladbo iz grozdov♩ – je Ligetijeva Volumina za orgle, za katero sam avtor pravi, da je ­sestavljena izključno »iz stacionarnih in različno premikajočih se ♩grozdov♊« (LIGETI 1967: 1).

S. g. je tipičen primer za postopke, pri katerih se posamezne vrednosti ♩viÅ¡ine tona♩ izgubijo v ♩grozdih♩, kot pri specifični ♩teksturi♩, in se zato ta rezultat meri po (statističnih) kriterijih ♩gostote, spremembe gostote, stopenj gostote♩.

KR: Obe obliki NEM-zapisa sta enakovredni.

Pojem je zelo primeren za označevanje določenih postopkov, zlasti v Å¡estdesetih letih 20. stoletja, vendar je nenavadno dvopomenski, tj. pomeni tako s. g., kot tudi ♩skladbo iz grozdov♩ (podobno kot ♩Klangkomposition♩). Zaradi praktičnosti ga je vendarle najbolje uporabljati v izvirni NEM-obliki.

GL: ♩grozd♩, ♩gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♩, ♩mikropolifonija♩, ♩permeabilnost♩, ♩polje♩, ♩skupek tonov♩, ♩statistična glasba♩, ♩tekstura♩.

PRIM: (♩Clusterkomposition♩), ♩skladanje zvoka♩ = (♩Klangkomposition♩), ♩skladba z grozdi♩ = (♩Clusterkomposition♩)

‹GL›, 78–80; STEPHAN 1972

SKIFFLE, SKIFFLE BAND, SKIFFLE GROUP

ANG: skiffle, skiffle band, skiffle group, house rent party; NEM: skiffle, skiffle band, skiffle group, skiffle Band, skiffle Group, Skiffle Band, Privatfest mit Musik; FR: skiffle, skiffle band, skiffle group, fête privée avec de la musique; IT: skiffle, skiffle band, skiffle group, festa privata con musica.

ET: Neznana (‹OED›, XV, 601); ♩band♩.

D: »(Naziv za) slog komornega muziciranja, ki izvira iz spontanega druÅŸenja Afroameričanov zaradi ustvarjanja glasbe. Skiffle je ♩jazz♩ revnih, meÅ¡anica ♩bluesa♩, ljudske pesmi in elementov iz ♩jazza♩. Åœe iz instrumentarija so razvidne skromne pretenzije skifflea: akustična kitara, banjo, kotrabas (tj. tea-chest bass), ustna harmonika, glavnik in ♩washboard♩. Gledano z zgodovinskega stališča angleÅ¡ki skiffle s konca pedesetih let (L. Donegan, C. McDevitt, N. Whiskey, J. Duncan, The Vispers idr.), ki izvaja zelo enostavno vrsto ♩rhythm and bluesa♩, pa tudi ♩popevke♩, postopoma pripravlja … ♩rock♩. Znameniti in vplivni ♩jazz♩, ♩blues♩, ♩rock♩ glasbeniki, kot so K. Colyer, C. Barber, A. Korner in J. Lennon, so prve glasbene izkuÅ¡nje pridobili v skiffle skupinah.« (‹KN›, 190; ‹HI›, 433; ‹RL›, 877)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnika, so predlagane kot (skoraj povsem napačne) razlage izvirnega pojma, in sicer v ‹BR›, 236–237. S. označuje vrsto glasbe, ki jo izvaja s. b. oziroma s. g.

GL: ♩blues♩, ♩jazz♩, ♩rock, rock glasba♩.

PRIM: ♩jug band♩, ♩steel band♩, ♩washboard, washboard band♩.

‹BASS›, IV, 312 = vodilka k „rent party»; ‹BKR›, IV, 165; ‹FR›, 82; ‹GRJ›, II, 464; ‹HK›, 359–360; ‹RAN›, 753

SKA

ANG: ska, ska 1950; NEM: Ska, rhytmische Form; FR: ska, forme rythmique; IT: ska, forma ritmica.

ET: Neznana, verjetno onomatopejska (‹OED›, XV, 582).

D: »(Naziv za) popularno urbano plesno glasbo, ki je cvetela na Jamajki med letoma 1960 in 1965. Oblika izvira iz posnemanja … ♩rhythm and bluesa♩ (zlasti Fatsa Domina). Za slog so značilni hitri, ♩off beat♩ ♩ritmi♩, najbolje pa ga zastopajo umetniki kot Skatalites in Minnie Small. PočasnejÅ¡a verzija skaja … je postala popularna okrog leta 1965. Ta slog se je pozneje razvil v … ♩reggae♩.« (‹RAN›, 752)

KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika (enako velja za ANG-pojem »ska 1950«), so ponujeni verjetno kot (v vsakem primeru napačne) razlage izvirnika, in sicer v ‹BR›, 238–239.

GL: ♩reggae♩, ♩rock, rock glasba♩.

‹BASS›, IV, 311 = vodilka k ♩raggaeju♩; ‹HK›, 358 = vodilka k ♩reggaeju♩.

SISTEM

ANG: system; NEM: System; FR: systÚme; IT: sistema

D: 1) »Pojem 
 označuje organizacijo ♩tonov♩ v okviru determinirane ♩strukture♩. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoničnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj običajni pomen načela. V teoriji glasbe se večinoma razlikujeta dva različna načina rabe (pojma) z natančnim smislom. 1. Akustični sistem. Označuje se uporabljeno akustično načelo, po katerem se urejajo ♩toni♩. – 2. Melodični sistem. Označuje se operativni izbor iz kakÅ¡ne ♩lestvice♩, vendar brez ideje tonike ali kakÅ¡nega poudarjenega ♩tona♩ 
 Melodični sistem torej sestoji iz omejenega izbora ♩tonov♩ iz zadane ♩lestvice♩. Treba je poudariti, da nemÅ¡ki pojem ‘Tonsystem’ na sploÅ¡no označuje tisto, kar se v francoščini označuje z ♩lestivco♩, čeprav bi ga morali, če vsebuje manj kot pet ♩tonov♩ znotraj oktave, imeti za melodično ♩strukturo♩1 (npr. c–f–g). Pravzaprav je razlikovanje med ♩lestvico♩, sistemom in melodično ♩strukturo♩ precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (‹HO›, 984)

2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natančneje opredeljujemo kot fizično razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na način, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)

KR: V D 1 se ÅŸeli pomen pojma opredeliti na kar se da Å¡iroki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v ‹HO›, 984–986, se Å¡e zlasti obdelujejo »akustični s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na sploÅ¡ni ravni in posebnih, specialističnih ravneh. (V prevodu sem ♩zvok♩ – »son« – zamenjal s ♩tonom♩, saj je v pričujočem kontekstu zares nesmiselno govoriti o ♩zvoku♩.) V D 2 se navaja povsem specialističen pomen pojma, ki nam v naÅ¡em primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da ‹JON›, 311, navaja edino ta pomen.)

V Pojmovniku pojem srečujemo v različnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v sploÅ¡nem pomenu, ki je pomensko veliko Å¡irÅ¡i od »načela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka ♩minimalne♩, tj. ♩repetitivne glasbe♩ v ‹GR6›, VIII, 481 – gl. KR ♩minimalne♩ in ♩repetitivne glasbe♩.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩ dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:

1) V D ♩lestivce♩ se natančno omenja pomenska razlika med s. in ♩lestvico♩. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne ♩lestvice♩ iz ♩tonalitete♩ kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi ♩pentatonika♩ naziv za s., iz katerega se izpeljuje ♩pentatonska lestvica♩ (gl. KR ♩pentatonike♩ in KM ♩pentatonske lestvice♩). Vendar je nekoliko drugače z ♩modaliteto♩: če je ta, analogno ♩tonaliteti♩, naziv za s., kar tudi je (gl. D ♩modalitete♩), potem ♩modus♩, glede na njegove različne pomene v izrazju ♩glasbe 20. stoletja♩, ne more biti vedno sopomenski z lestvičnim s., izpeljanim iz ♩modalitete♩ (gl. KM ♩modusa♩).

2) Podobno takÅ¡nemu razmerju med ♩modusom♩ in ♩modaliteto♩ so pogosta nenehna napačna prizadevanja, da bi se nekatere vrste ♩predurejanja gradiva♩ v ♩glasbi 20. stoletja♩ razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoročnosti. V KM ♩lestivce♩ se opozarja na tak­šna prizadevanja, ki so seveda napačna. Torej: ♩vrsta♩, ♩serija♩ in ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩ niso in ne morejo biti s., Å¡e zlasti pa ne smemo govoriti o ♩dvanajsttonski glasbi♩, tj. glasbi, skladani z ♩dvanajsttonsko tehniko♩, kot o glasbi, ki je izÅ¡la iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 ♩modalitete♩, v D 4 in KR – t. d ♩strukture♩, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR ♩vertikalizacije♩, v ‹GR6›, XIX, 286, itn.; več o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1–3, 12–13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska ♩tonaliteta♊« = NEM »ZwölftontonalitÀt«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatična ♩lestvica♩, torej zgradba, iz katere se – kot njena ♩preureditev♩ – artikulira ♩dvanajsttonska vrsta, serija♩; v ‹GR›, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM ♩serije viÅ¡ine tona♩), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D ♩metatonalitete♩ govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna ♩lestivca♩, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM ♩lestivce♩.

Zaradi vsega tega se v ‹GL› na različnih mestih govori o »glasbi tradicije čiste sistemskosti«, pri čemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi ♩lestvicami♩) in modalitetne sistemskosti (s starogrÅ¡kimi in starocerkvenimi ♩modusi♩, vendar ne tudi z ♩modusi♩ s pomeni, specifičnimi za ♩glasbo 20. stoletja♩; gl. npr. ♩modus omejenih moÅŸnosti transpozicije♩). V sploÅ¡nem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastičen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v določenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naÅ¡i, zahodni kulturi. ♩Glasba 20. stoletja♩ se tudi, zaradi prisiljenosti takÅ¡nega dojemanja glasbe, nagiba k takÅ¡nemu utemeljevanju, vendar po različnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti Å¡e posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreč, kakor se dojema v pričujočem Pojmovniku, ne nanaÅ¡a samo na »ozadje« ♩preureditve gradiva♩, temveč tudi na daljnoseÅŸnejÅ¡e posledice te ♩preureditve♩ v kompozicijsko-tehničnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.

[V slovenščini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]

GL: ♩faktura♩, ♩lestivca♩, ♩modaliteta♩, ♩modus♩, ♩vrsta♩, ♩predureditev gradiva♩, ♩serija♩, ♩struktura♩, ♩tekstura♩, ♩tonaliteta♩.

‹APE›, 294 (v smislu povezovanja črtovja); ‹HI›, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem črtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); ‹MI›, III, 763–764 (le v pomenu »lestvičnih sistemov«); ‹RAN›, 828 (v smislu povezovanja črtovja)

1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.

SIRENA

ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirÚne: IT: sirena.

ET: GrÅ¡. Seirᾗn = Sirena; sirene so v grÅ¡ki mitologiji dekleta, ki s svojim čarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (‹KLU›, 674).

D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja ♩tone♩ in ugotavlja Å¡tevilo nihajev, ki jih posamezen ♩ton♩ naredi v določenem času. V starejÅ¡i fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci ♩zvoka♩ … uporabljali za določanje frekvence. Pri enostavni sireni … se ♩zvok♩ proizvaja s kolesom z enakomerno (periodično) razporejenimi luknjami, ki rotira pred Å¡obami, skozi katere kroÅŸi zrak. Iz zmnoÅŸka Å¡tevila lukenj na kolesu in Å¡tevila obratov v sekundi je moč izračunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje ♩impulza♩ in časa v … ♩serialni tehniki♩ je v neposredni povezavi z ♩eksperiemnti♩ F. W. Opelta, ki je s povečanjem Å¡tevila obratov demonstriral prehod z ločenih ♩impulzov♩ na ♩ton♩, pri katerem se nihaji niso dali več zaznati in Å¡teti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na ♩ritmu♩ ♩pulzov♩ (D 2) zvočnih valov (gl. OPELT 1852).« (‹EH›, 315)

KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v VarÚsejevi Ionizaciji (1930–1933), vendar je, kot je iz D očitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejÅ¡i je njegov pomen v smislu razmerja ♩makročas/mikročas♩, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti ♩parametrov♩ (Å¡e zlasti ♩viÅ¡ine tona♩ in ♩trajanja tona♩) v ♩serialni glasbi♩.

GL: ♩impulz♩, ♩makročas/mikročas♩, ♩pulz♩ (D 2), ♩serialna tehnika (skladanja)♩, ♩trajanje (tona)♩, ♩viÅ¡ina tona♩.

‹BASS›, IV, 307; ‹BKR›, IV, 163; ‹GRI›, III, 390; ‹GUI›, 132; ‹L›, 523; ‹P›, 294; ‹RIC›, IV, 228.

SINUSNI NIHAJ, TON, VAL

ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.

ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; ♩ton♩.

D: »(Naziv za) periodično nihanje, ki ga proizvaja ♩generator sinusnega nihaja, tona, vala♩, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. ♩Zvočni spekter♩ sinusnega nihanja vsebuje le ♩temeljni ton♩, brez enega samega ♩parcialnega tona♩. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova ♩elektronske glasbe♩ (gl. ♩aditivna sinteza zvoka♩).« ‹EN›, 218; ‹HI›, 432)

KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, ♩ton♩ in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; ♩ton♩ razume sluÅ¡no zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, ♩zvok♩ pa ni omenjen, ker (v nasprotju s ♩tonom♩) obvezno vsebuje ♩parcialne tone♩, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem ♩zvoku♩.

KR: »Sinus-ton« (‹MELZ›, III, 357–358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V ‹MELZ›, I, 517, se navaja s. n., v ‹MELZ›, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR ♩belega Å¡uma♩). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni ♩ton♊«) je pravilen, v slovenščini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafičnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩generator sinusnega nihaja, tona, vala♩, ♩generator sinusnih signalov – RC♩, ♩skladba iz sinusnih tonov♩, ♩ton♩, ♩zvok♩.

PRIM: ♊şagasti nihaj, ton, val♩, ♩pravokotni nihaj, ton, zvok, val♩, ♩trikotni nihaj, ton, zvok, val♩ = (♩delatsti nihaj, ton, zvok, val♩)

‹BASS›, I, 24; ‹BKR›, IV, 163; ‹DOB›, 200; ‹EH›, 309–312; ‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹HU›, 72; ‹JON›, 281; ‹KN›, 184; LEIPP 1984: 23–25; ‹M›, 16–17; ‹P›, 294; ‹POU›, 191–196; ‹RL›, 875

SINTEZA ZVOKA

ANG: sound synthesis, tone synthesis (redko); NEM: Klangsynthese; FR: synthÚse du son, synthÚse éléctronique, synthÚse sonore; IT: sintesi del suono.

ET: GrÅ¡. sÜnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sÜn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »(Naziv za) tvorjenje ♩zvoka♩ z elektronskimi sredstvi, najpogosteje s ♩sintetizatorjem♩.« (‹FR›, 84)

GL: ♩aditivna sinteza zvoka♩, ♩elektronska glasba♩, ♩kriÅŸna modulacija♩, ♩modulacija♩, ♩modulacija amplitude♩ = (AM) = (amplitude modulation), ♩modulacija faze♩ = ♩fazni premik♩ (D 1), ♩modulacija frekvence♩ = (FM) = (frequency modulation), ♩modulacije zvokov(n)e barve♩, ♩sintetizator♩, ♩vzorčevalnik♩, ♩subtraktivna sinteza zvoka♩, ♩vzorčenje♩ = (♩sampling♩), ♩zvok♩.

PRIM: ♩analiza spektra♩ = ♩analiza zvoka♩ = (spektralna glasba), ♩analiza zvoka♩ = ♩analiza spektra♩ = (spektralna glasba).

‹BASS›, II, 129; ‹DOB›, 149–175; ‹EN›, 115–117; ‹LARE›, 1156; ‹P›, 294

SINTEZA FREKVENCE Z MODULACIJO

ANG: FM synthesis, frequency modulation synthesis; NEM: Fm–Synthese.

ET: ♩Sinteza zvoka♩; ♩modulacija♩; lat. frequentia = pogostost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) ♩sintezo zvoka♩ po načelu ♩modulacije frekvence♩.« (‹EN›, 85)

GL: ♩algoritemski sintetizator♩, ♩elektronska glasba♩, ♩modulacija frekvence♩ = (FM) = (frequency modulation), ♩sinteza zvoka♩.

PRIM: ♩aditivna sinteza zvoka♩, ♩subtraktivna sinteza zvoka♩.

‹DOB›, 168–169

error: Content is protected !!