NEM: statistische Musik; FR: musique statistique.
ET: Lat. status = stanje, okoliÅ¡Äina, iz stare = stati (â¹KLUâº, 696).
D: 1) »(Statistika je) znanost o Å¡tevilÄnem dojemanju, raziskovanju in vrednotenju pojavov v mnoÅŸici.« (â¹DUDâº, 702)
2) »StatistiÄni kriteriji oblike … temeljijo na fiksiranju doloÄenega repertoarja elementov, iz katerega izbiramo posamezne elemente in jih urejamo po metodah statistiÄnih postopkov. V smislu posploÅ¡enega matematiÄnega pojma statistike je pomembna moÅŸnost zamenjave elementov in povezovanja elementov v … skupke …, âŠskupine⊠in âŠstruktureâŠ. StatistiÄni kriteriji oblike so na razliÄne naÄine povezani z âŠnakljuÄjemâŠ. Definirani so … po zakonu pogostosti, Äasovne razporejenosti in prostega zaporedja elementov. Tovrstne âŠstrukture⊠ne opredeljujejo toÄni podatki o Äasu in o âŠviÅ¡ini tonaâŠ, temveÄ statistiÄne povpreÄne vrednosti, kot jih je opisal K. Stockhausen (STOCKHAUSEN 1963h). Pri J. Cageu se lahko elementi znotraj skladbe pogosto zamenjujejo; pred nenadzorovano voljo âŠnakljuÄij⊠jih varuje Ävrsta povezanost z repertoarjem elementov …« (â¹EHâº, 324)
3) »(Naziv za) globalno … urejanje skupka âŠzvokovâŠ, nasprotno od punktualne metode. Pojem se je v zaÄetku uporabljal v metaforiÄnem pomenu (blizu je bil tistemu, kar je K. Stockhausen razvil kot skladanje âŠpolj⊠ali âŠskupinâŠ), pozneje pa, prek samega Stockhausena, nato pa tudi Iannisa Xenakisa, zadobil (v pomenu) strogost dobesednega tretmaja (skladanje po verjetnostnem raÄunu in stohastiki1).« (â¹CHâº, 307)
4) »StatistiÄna predstava o obliki operira s pribliÅŸnimi doloÄitvami. Gre za stopnje âŠgostote⊠âŠskupin⊠âŠtonovâŠ; stopnje poloÅŸaja âŠviÅ¡ine tonaâŠ, smeri gibanja; hitrosti, spremembe hitrosti, povpreÄne glasnosti, spremembe glasnosti; za âŠzvoÄno barvo⊠in mutacijo âŠzvokov(n)e barveâŠ. Torej to pomeni: Äe se v … skladbi pojavijo enake stopnje omenjenih skupinskih kriterijev, bo nastala zavest o celoti. V skladbi npr. Äutimo: sedaj je âŠgostota⊠zopet enaka tisti v prejÅ¡nji obliki gibanja; vendar je ista âŠgostota⊠sedaj povezana z viÅ¡jimi âŠskupinami⊠âŠtonov⊠z veÄjo hitrostjo in temnejÅ¡o âŠzvoÄno barvoâŠ. V tem primeru bi bila âŠgostota⊠kriterij oblikovne celovitosti. Ali Äutim naslednje: zdaj je zopet enaka … smer gibanja, saj se âŠviÅ¡ine tonov⊠dvigajo, nato padajo in se zopet dvigajo. Vendar se v nasprotju s prejÅ¡njim primerom sedaj ista vrsta smeri pojavlja z manjÅ¡o povpreÄno glasnostjo in s spremembo âŠzvokov(n)e barve⊠od temnejÅ¡ega k svetlejÅ¡emu. Oba improvizirana primera naj bi pokazala nujnost rabe novih besed …, ko govorimo o … kriterijih oblike. PovpreÄno, preteÅŸno, sploÅ¡no, pribliÅŸno in podobne doloÄitve spreminjanja nam omogoÄajo, da govorimo o statistiÄni obliki.« (STOCKHAUSEN 1963i: 77)
KM: V Pojmovniku se »statistika« in iz nje izpeljan pridevnik pogosto uporabljata, veÄinoma zmeraj v pomenu povpreÄja, ki hkrati pomeni pribliÅŸnost: npr. v D 1 âŠaleatorikeâŠ, v D âŠbelega Å¡umaâŠ, v KR âŠskupine, skupinske skladbe⊠(t. c kot komentar D 3 in t. d kot komentar D 4), v D 4 âŠparametraâŠ, v D in KM âŠpoljaâŠ, v D 6 in 10 âŠstohastiÄne glasbe⊠(v D 10 se govori o »statistiÄnem verjetnostnem raÄunu«), v KR âŠtonskega polja⊠in v KR âŠÄasovnega poljaâŠ.
KR: D so izbrane in razporejene na naÄin, da se poudari pomen pojma v Stockhausenovi skladateljski teoriji â natanÄneje: v povezavi s tipologijo âŠserialne glasbe⊠(âŠtoÄka⊠â âŠskupina⊠â âŠpoljeâŠ; gl. â¹Gâº, 83â95; â¹GLâº, 67â69; â¹KSâº, 145â161; â¹RLâº, 868), kjer se s. g. navezuje na âŠskupino⊠in âŠpoljeâŠ.
a) V D 1 se na sploÅ¡no definira pomen statistike kot znanosti (prim. D 1 âŠparametraâŠ, kjer je govora o pomenu parametrskih vrednosti v statistiki).
b) V D 2 se pomen pojma skuÅ¡a definirati na Å¡irÅ¡i ravni, kar ni dobro, zlasti glede na vlogo âŠnakljuÄja⊠pri âŠnederminiranosti⊠(gl. KR âŠnakljuÄja⊠in KR âŠstohastiÄne glasbeâŠ).
c) V D 3, kjer je sicer govora o »statistiÄni metodi skladanja« (= »méthode statistique de composition«), ne pa o s. g., se pojem strogo usmerja na pomen v Stockhausenovi in Xenakisovi skladateljski teoriji. To je seveda naÄeloma dobro, vendar je s. g. vseeno bolje povezovati izkljuÄno z znaÄilnostimi âŠskupin⊠in âŠpolj⊠v tipologiji âŠserialne glasbeâŠ, âŠstohastiÄno glasbo⊠pa s Xenakisovo metodo uporabe statistiÄnih skladateljskih postopkov, Äeprav so â moramo priznati â zvokovni rezultati skorajda identiÄni. (V â¹BOSSâº, 161, kjer se tudi navaja D 3, je govora o statistiÄni metodi skladanja, kar â kot pojem â veliko bolj ustreza Xenakisovi uporabi statistike, tj. statistiÄnih metod v njegovi âŠstohastiÄni glasbiâŠ.)
d) Omenjeno razlikovanje je jasno prav v D 4, kjer Stockhausen govori o statistiÄnih kriterijih oblike, ki jih zahteva pribliÅŸnost (posledica skladateljskega dela z âŠskupinami⊠in âŠpoljiâŠ). Torej: statistiÄne kriterije oblike je treba upoÅ¡tevati predvsem v terminoloÅ¡kem smislu (gl. tudi D 3 in KR â t. c âŠskupine, skupinske skladbeâŠ) takrat, kadar gre za âŠskupine⊠in âŠpoljaâŠ, saj so zvoÄni rezultati tako velike (teksturne) pribliÅŸnosti, da jih je nemogoÄe opisati drugaÄe kot z omenjenimi kriteriji. S. g. je potemtakem tista glasba, ki zadovoljuje statistiÄne kriterije oblike. Jasno je torej, da v tem primeru ne gre za »statistiÄno metodo«, kot je primer s Xenakisovo âŠstohastiÄno glasboâŠ.
GL: âŠgrozdâŠ, âŠskupina, skupinska skladbaâŠ, âŠgostota, sprememba gostoteâŠ, âŠmikropolifonijaâŠ, âŠpermeabilnostâŠ, âŠpoljeâŠ, âŠpostserialna glasbaâŠ, âŠskladanje grozdov⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskladba z grozdi⊠= (âŠClusterkompositionâŠ), âŠskupek tonovâŠ, âŠnakljuÄjeâŠ, âŠstohastiÄna glasbaâŠ, âŠstrukturaâŠ, âŠteksturaâŠ, âŠtoÄkaâŠ.
â¹DIBâº, 346â347; â¹Gâº, 29, 91â95 = statistiÄna organizacija; â¹HIâº, 447
1 V izvirniku piše »compositions probabilistes ou stochastiques«.