STATISTIČNA GLASBA

NEM: statistische Musik; FR: musique statistique.

ET: Lat. status = stanje, okoliščina, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: 1) »(Statistika je) znanost o Å¡tevilčnem dojemanju, raziskovanju in vrednotenju pojavov v mnoÅŸici.« (‹DUD›, 702)

2) »Statistični kriteriji oblike … temeljijo na fiksiranju določenega repertoarja elementov, iz katerega izbiramo posamezne elemente in jih urejamo po metodah statističnih postopkov. V smislu posploÅ¡enega matematičnega pojma statistike je pomembna moÅŸnost zamenjave elementov in povezovanja elementov v … skupke …, ♩skupine♩ in ♩strukture♩. Statistični kriteriji oblike so na različne načine povezani z ♩naključjem♩. Definirani so … po zakonu pogostosti, časovne razporejenosti in prostega zaporedja elementov. Tovrstne ♩strukture♩ ne opredeljujejo točni podatki o času in o ♩viÅ¡ini tona♩, temveč statistične povprečne vrednosti, kot jih je opisal K. Stockhausen (STOCKHAUSEN 1963h). Pri J. Cageu se lahko elementi znotraj skladbe pogosto zamenjujejo; pred nenadzorovano voljo ♩naključij♩ jih varuje čvrsta povezanost z repertoarjem elementov …« (‹EH›, 324)

3) »(Naziv za) globalno … urejanje skupka ♩zvokov♩, nasprotno od punktualne metode. Pojem se je v začetku uporabljal v metaforičnem pomenu (blizu je bil tistemu, kar je K. Stockhausen razvil kot skladanje ♩polj♩ ali ♩skupin♩), pozneje pa, prek samega Stockhausena, nato pa tudi Iannisa Xenakisa, zadobil (v pomenu) strogost dobesednega tretmaja (skladanje po verjetnostnem računu in stohastiki1).« (‹CH›, 307)

4) »Statistična predstava o obliki operira s pribliÅŸnimi določitvami. Gre za stopnje ♩gostote♩ ♩skupin♩ ♩tonov♩; stopnje poloÅŸaja ♩viÅ¡ine tona♩, smeri gibanja; hitrosti, spremembe hitrosti, povprečne glasnosti, spremembe glasnosti; za ♩zvočno barvo♩ in mutacijo ♩zvokov(n)e barve♩. Torej to pomeni: Če se v … skladbi pojavijo enake stopnje omenjenih skupinskih kriterijev, bo nastala zavest o celoti. V skladbi npr. čutimo: sedaj je ♩gostota♩ zopet enaka tisti v prejÅ¡nji obliki gibanja; vendar je ista ♩gostota♩ sedaj povezana z viÅ¡jimi ♩skupinami♩ ♩tonov♩ z večjo hitrostjo in temnejÅ¡o ♩zvočno barvo♩. V tem primeru bi bila ♩gostota♩ kriterij oblikovne celovitosti. Ali čutim naslednje: zdaj je zopet enaka … smer gibanja, saj se ♩viÅ¡ine tonov♩ dvigajo, nato padajo in se zopet dvigajo. Vendar se v nasprotju s prejÅ¡njim primerom sedaj ista vrsta smeri pojavlja z manjÅ¡o povprečno glasnostjo in s spremembo ♩zvokov(n)e barve♩ od temnejÅ¡ega k svetlejÅ¡emu. Oba improvizirana primera naj bi pokazala nujnost rabe novih besed …, ko govorimo o … kriterijih oblike. Povprečno, preteÅŸno, sploÅ¡no, pribliÅŸno in podobne določitve spreminjanja nam omogočajo, da govorimo o statistični obliki.« (STOCKHAUSEN 1963i: 77)

KM: V Pojmovniku se »statistika« in iz nje izpeljan pridevnik pogosto uporabljata, večinoma zmeraj v pomenu povprečja, ki hkrati pomeni pribliÅŸnost: npr. v D 1 ♩aleatorike♩, v D ♩belega Å¡uma♩, v KR ♩skupine, skupinske skladbe♩ (t. c kot komentar D 3 in t. d kot komentar D 4), v D 4 ♩parametra♩, v D in KM ♩polja♩, v D 6 in 10 ♩stohastične glasbe♩ (v D 10 se govori o »statističnem verjetnostnem računu«), v KR ♩tonskega polja♩ in v KR ♩časovnega polja♩.

KR: D so izbrane in razporejene na način, da se poudari pomen pojma v Stockhausenovi skladateljski teoriji – natančneje: v povezavi s tipologijo ♩serialne glasbe♩ (♩točka♩ – ♩skupina♩ – ♩polje♩; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kjer se s. g. navezuje na ♩skupino♩ in ♩polje♩.

a) V D 1 se na sploÅ¡no definira pomen statistike kot znanosti (prim. D 1 ♩parametra♩, kjer je govora o pomenu parametrskih vrednosti v statistiki).

b) V D 2 se pomen pojma skuÅ¡a definirati na Å¡irÅ¡i ravni, kar ni dobro, zlasti glede na vlogo ♩naključja♩ pri ♩nederminiranosti♩ (gl. KR ♩naključja♩ in KR ♩stohastične glasbe♩).

c) V D 3, kjer je sicer govora o »statistični metodi skladanja« (= »méthode statistique de composition«), ne pa o s. g., se pojem strogo usmerja na pomen v Stockhausenovi in Xenakisovi skladateljski teoriji. To je seveda načeloma dobro, vendar je s. g. vseeno bolje povezovati izključno z značilnostimi ♩skupin♩ in ♩polj♩ v tipologiji ♩serialne glasbe♩, ♩stohastično glasbo♩ pa s Xenakisovo metodo uporabe statističnih skladateljskih postopkov, čeprav so – moramo priznati – zvokovni rezultati skorajda identični. (V ‹BOSS›, 161, kjer se tudi navaja D 3, je govora o statistični metodi skladanja, kar – kot pojem – veliko bolj ustreza Xenakisovi uporabi statistike, tj. statističnih metod v njegovi ♩stohastični glasbi♩.)

d) Omenjeno razlikovanje je jasno prav v D 4, kjer Stockhausen govori o statističnih kriterijih oblike, ki jih zahteva pribliÅŸnost (posledica skladateljskega dela z ♩skupinami♩ in ♩polji♩). Torej: statistične kriterije oblike je treba upoÅ¡tevati predvsem v terminoloÅ¡kem smislu (gl. tudi D 3 in KR – t. c ♩skupine, skupinske skladbe♩) takrat, kadar gre za ♩skupine♩ in ♩polja♩, saj so zvočni rezultati tako velike (teksturne) pribliÅŸnosti, da jih je nemogoče opisati drugače kot z omenjenimi kriteriji. S. g. je potemtakem tista glasba, ki zadovoljuje statistične kriterije oblike. Jasno je torej, da v tem primeru ne gre za »statistično metodo«, kot je primer s Xenakisovo ♩stohastično glasbo♩.

GL: ♩grozd♩, ♩skupina, skupinska skladba♩, ♩gostota, sprememba gostote♩, ♩mikropolifonija♩, ♩permeabilnost♩, ♩polje♩, ♩postserialna glasba♩, ♩skladanje grozdov♩ = (♩Clusterkomposition♩), ♩skladba z grozdi♩ = (♩Clusterkomposition♩), ♩skupek tonov♩, ♩naključje♩, ♩stohastična glasba♩, ♩struktura♩, ♩tekstura♩, ♩točka♩.

‹DIB›, 346–347; ‹G›, 29, 91–95 = statistična organizacija; ‹HI›, 447

1 V izvirniku piše »compositions probabilistes ou stochastiques«.

STACIONARNI ZVOK

NEM: stationÀrer Klang.

ET: Lat. statio = (dobesedno) bivališče, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: »Naziv, ki se uporablja v praksi ♩elektronske glasbe♩ za enakomeren, obstojen ♩zvok♩, ki se v času ♩trajanja♩ ne spreminja. Akustični pojem ni povsem pravilen, saj vsak zvok vsebuje ♩vnihavanje♩ in ♩iznihavanje♩, med katerima se nahaja njegov stacionarni del. Analogno temu se sam ♩zvok♩ imenuje stacionarni.« (‹EH›, 324)

GL: ♩elektronska glasba♩, ♩iznihavanje♩, ♩vnihavanje♩, ♩zvok♩.

SPROÅœILNI SIGNAL = (♩TRIGGER♩)

ANG: trigger; NEM: Trigger; FR: trigger; IT: trigger.

ET: ♩Signal♩

D: »(Naziv za) ♩signal♩, zelo kratek ♩impulz♩, ki poganja upravljanje in sinhronizacijo različnih elektronskih procesov in naprav (npr. ♩sekvencerja♩ ).« (‹EN›, 96)

GL: ♩signal♩.

PRIM: ♩sproÅŸilni mehanizem♩, (♩trigger♩).

‹BASS›, II, 124; ‹FR›, 96; ‹POU›, 207

SPROÅœILNI MEHANIZEM = (♩TRIGGER♩)

ANG: trigger; NEM: Trigger; FR: trigger; IT: trigger.

D: Naziv za napravo, ki rabi za proizvajanje ♩sproÅŸilnega signala♩.

KM: V literaturi je »trigger« definiran izključno kot ♩sproÅŸilni signal♩. V ‹ŠPR›, 567, pa je ponujen, kot prevod »triggerja«, tudi s. m. (tudi: »sproÅŸilni krog«), povsem upravičeno, saj to tudi je naziv naprave, ki spodbuja ♩sproÅŸilni signal♩. V D ♩Hammondovih orgel♩ (‹RUF›, 178) so tipke, ki delujejo kot stikala (NEM = »Schalter«), tudi s. m., ker indukcijski tok kot ♩signal♩ vodijo do ojačevalca ter nato v zvočnike. Na podoben način je gumb ♩sekvencerja♩ (oziroma tipka) s. m., ki spodbuja ♩sproÅŸilni signal♩. V obeh primerih torej tipke nimajo takÅ¡ne funkcije, kot jo imajo pri akustičnih glasbilih s tipkami.

PRIM: ♩sproÅŸilni signal♩, (♩trigger♩).

‹BASS›, II, 124; ‹POU›, 207

(SPREMENLJIVA METRIKA) = ♩SPREMENLJIVI METER♩ = ♩VARIABILNI METER♩

ET: ♩Metrika♩.

D: »Blacher prvič (aplicira) načela t. i. spremenljive metrike, s katero poskuÅ¡a ponovno vzpostaviti enotnost med ♩metrom♩, ♩ritmom♩ in taktom, kar je v glasbi ÅŸe od nekdaj peÅ¡alo. Blacher analizira ritmični tok skladbe po vnaprej določenem zaporedju: zaporedje Å¡tevilk v obliki loka (od manjÅ¡ih proti večjim in obratno), postavljenih nad začetnimi takti, vodi izvajalca v ritmično ‘strukturo’ dela. Ko skladatelj izčrpa to zaporedje, začenja znova zapolnjevati ritmični okvir z drugimi ♩toni♩.« (ANDREIS 1976a: 263–264 – op. 50)

KM: Očitno je, da je s. m. enaka ‘variabilnemu metru’ (D2).

KR: Povsem nejasno je, zakaj se v D namesto ♩metra♩ uporablja ♩metrika♩, ko pa se v NEM-terminologiji ta pojem – kot oznaka za ‘variabilni meter’ – nikoli ne pojavi (gl. KR ‘metrike’). Vedno se uporablja mnoÅŸinska oblika besede »Metrum« = »Metren«, npr. v ‹EH›, 371, in v ‹HI›, 502. V D je prav tako nenatančno, pa tudi napačno, omenjanje ‘ritma’ (ne glede na to, da je pridevnik iz ♩ritma♩ »ritemski«, ne pa »ritmičen«, ker »ritmičen« izhaja iz ♩ritmike♩ – gl. KR ♩ritma♩, kot tudi pri ♩metru♩, kjer je pridevnik »metrski«, ne pa »metričen«, ker »metričen« izhaja iz ♩metrike♩ – gl. KR ♩metra♩): »ritmični tok« (= »ritemski tok«), »ritmična ♩struktura♊« (= »ritemska ♩struktura♊«) in »ritmični okvir« (= »ritemski okvir«) so pravzaprav »metrski tok«, »metrska ♩struktura♊« in »metrski okvir«. V zapisu se namreč z ♩variabilnimi metri♩ misli prav na spremenljivo metrsko ♩strukturo♩, ki se, seveda, odraÅŸa tudi v ritmičnem toku in ritmični ♩strukturi♩, zato je ritmični okvir, v katerem so navedeni ♩variabilni metri♩, lahko samo »metrski okvir«.

GL: ♩metrika♩.

PRIM: ♩multimeter♩, ♩spremenljivi metrum♩.

error: Content is protected !!